»Raziskave o sreči kažejo, da nas denar osrečuje, vendar le do določene mere. Če smo revni, nas bo dotok denarja osrečil, če pa smo že premožni, zaradi njega ne bomo še srečnejši.«
Če ste tudi vi eden tistih, ki bi poizkusil karkoli, da bi bilo vaše življenje srečnejše in bolj zdravo, potem vam gotovo ni ušel fenomen danskega hygge, zaradi katerega ste se morali naučiti, kako se učinkovito odstrani vosek pogorelih sveč s polic in pohištva, pa tudi, kako se pravilno opere tisti čudoviti novi pulover iz kašmirja, ki ste si ga kupili, da bi se greli ob skodelici tople stopljene čokolade.
V kolikor imamo prav, je zdaj čas, da pozabite na hygge. Vrata svojega doma gre zdaj namreč odpreti švedski umetnosti uravnoteženega življenja, ki sliši na ime lagom!
Iz dežele polposnetega mleka!
- »Leta 1996 je Švedska dobila nov vzdevek. Pisatelj in komik Jonas Gardell jo je poimenoval ’dežela polposnetega mleka’. Švedi so poimenovanje sprejeli in ga uporabljajo vse odtlej. Gardell je v svojem komičnem nastopu opisal državo, ki hvali ravnovesje in na piedestal postavlja poštenost, državo, kjer kraljujejo konsenz in vsak nekaj prispeva. Opozoril je na narod, ki obožuje bele zidove in uporabno oblikovanje, na narod, ki se mu zdi polposneto mleko idealno – nima ne premalo ne preveč maščobe. Opisal je državo, ki ji vlada lagom.«
Lagom tako kot danski hygge v drugih jezikih nima svoje ustreznice. V grobem bi ga lahko zajeli s pojmom zmernosti, bolj natančno pa lagom pomeni enostavno:
- ’ne premalo, ne preveč, temveč ravno prav’.
Ljudje na Švedskem so prepričani, da lagom izhaja iz vikinškega izraza ’laget om’, kar pomeni ’okoli skupine’ in je povezan z običajem, v katerem so si bojevniki podajali rog medice ter pazili, da je bil vsak izmed zbranih deležen svojega požirka. Po drugi strani pa so si jezikoslovci edini, da etimologija besede kaže na staro obliko besede lag, kar pomeni ’zakon’.
In kako je pravilo lagoma videti v vsakdanjem življenju?
- »... opisuje nekaj, česar je ’ravno prav’ ali ’ravno dovolj’ - recimo ravno prav mleka v kavi ali idealen pritisk pri masaži. Onkraj materialnega sveta pa postane nekaj bolj neoprijemljivega, napeljuje nas k razmišljanju, da je ravnovesje doseglo popolnost, in se opira na vrsto družbenih kodeksov. Lagom pomeni, da greš za konec tedna k prijateljem, če te povabijo, vendar prineseš s seboj posteljnino, ker je prav, da prispevaš za stroške bivanja oziroma spanja. Lagom je pravica do tega, da ostaneš doma z bolnim otrokom, ne da bi ti za to trgali od plače, vendar te pravice ne izkoriščaš. Lagom pomeni, da kupiš praktičen avto, tudi če ni najprivlačnejši. Lagom pomeni, da poslikaš eno samo steno v sobi, druge pa pustiš bele, ker bi bilo poslikati vse preveč. Lagom pomeni, da si naneseš živordečo šminko, preostala ličila pa omejiš na minimum. Lagom pomeni, da si naročiš hamburger, vendar brez ocvrtega krompirčka, ker je zmernost vrlina, pa tudi da pripraviš večerjo iz ostankov, ker je greh metati hrano stran.«
A medtem, ko je v švedsko družbo lagom praktično že vgrajen, pa se s knjižno uspešnico Lagom, ki jo je napisala Linnea Dunne, trend hitro širi tudi zunaj švedskih meja. In čas za to je ravno pravšnji.
V svetu, v katerem večina ljudi živi stresna življenja, uživa nekvalitetno hrano, diha slab zrak, nima dovolj časa za prijatelje, svoje otroke in stare starše, in v času, ko se zemlja duši v naših smeteh, vreme pa postaja vse bolj ekstremno, gre lagom sprejeti z odprtimi rokami.
Za več branja o tem, kakšno je življenje, ki se ravna po načelu ’ne premalo, ne preveč, ravno prav’, vam v branje priporočamo mega uspešnico Lagom Linnee Dunna, ki je pred dnevi izšla pri Mladinski knjigi, mi pa si v nadaljevanju izposojamo nekaj zanimivosti iz švedskega vsakdana, ki vam bodo zagotovo dale misliti.
Ste vedeli, da …
… so Švedi goreče predani fiki, odmoru za kavo. Vsi zaposleni so poleg odmora za kosilo upravičeni do 15-minutnega odmora vsako jutro in vsako popoldne. K obvezni filter kavi si običajno postrežejo še z domačim pecivom.
… da je v kulturi, ki se sicer ponaša z luteransko delovno etiko in močnimi sindikati, prosti čas enako pomemben kot delo? Zato večina švedskih zaposlenih odkoraka skozi vrata službe, ko se delovnik izteče – seveda po več poštenih odmorih za kavo.
… da Švedi delajo v povprečju 1644 ur na leto? Za primerjavo: povprečje v OECD je 1776 ur. Kljub temu Švedska zaseda šesto mesto med najbolj konkurenčnimi gospodarstvi na svetu.
… da Švedi čas na delovnem mestu definirajo precej drugače kot pri nas? Če se bo švedski zaposleni iz službe odpravil 20 minut bolj zgodaj, kot je sicer običajno, s tem ne bo nič narobe. Sodelavci in šef bodo sklepali, da je delo opravil, sicer seveda ne bi odšel. Gre za zaupanje, ki je vgrajeno v švedsko delovno klimo.
… da švedska podjetja poleti že po tradiciji skoraj v celoti zaprejo svoja vrata? Večina zaposlenih si vzame vsaj štiritedenski poletni dopust. Poleg tega imajo starši velikodušen porodniški oz. očetovski dopust tre pravico do prožnega delovnika ali vsaj skrajšan delovnik do otrokovega dopolnjenega osmega leta.
In to je zgolj nekaj zanimivosti s področja dela in prostega časa, medtem ko je pravilo lagom še kako povezan tudi s hrano in pijačo (zato v lični knjižici ne manjka niti zanimivih receptov), modo in notranjo opremo, z zdravjem, družabnostjo, okoljevarstvom in nenazadnje tudi iskrenim odnosom do sreče.
Za več branja zatorej ...
Priporočamo!
Lagom – Švedska umetnost uravnoteženega življenja
Z upoštevanjem načel lagoma boste živeli bolj srečno in bolj uravnoteženo, negovali odnose z najbližjimi, vzpostavili ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, se doma znebili navlake, postali bolj ozaveščen potrošnik, uživali v dobri hrani, obdelovali svoj vrt, se zdravo gibali v naravi in manj škodovali okolju.
»Velika večina ljudi živi zelo dobro, na voljo imajo marsikaj, od brezplačnega šolanja do obširnih sistemov recikliranja. Mantra »imeti ravno prav vsega« dobro vpliva na njihov psihološki in čustveni svet in na družbo nasploh. Gre za to, da zgolj smo in da smo odprti za spremembe in razvoj,« je zapisala avtorica knjige Lagom Linnea Dunne
Linnea Dunne je Švedinja, ki živi v Dublinu na Irskem. Med delovnim časom piše, lektorira in ureja besedila, prosti čas pa z dvema otrokoma preživlja na igrišču, na treningu joge ali s pisanjem bloga. Pravi, da je feministka in bolj slaba tekačica. Rada ima kavo, volilne TV-oddaje in spremembe letnih časov.
Knjigo lahko virtualno prelistate tudi na spletni strani Mladinske knjige.
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
