Kri kot biološki potni list

Kri kot biološki potni list (foto: SHUTTERSTOCK) SHUTTERSTOCK
Vir: Jana
30. 1. 2019

Kri in stanje krvi lahko o nas in našem zdravju povesta marsikaj in strokovnjaki se strinjajo, da je pri tem pomembno sodelovanje med zdravniki, specialisti medicinske biokemije v laboratorijih in drugimi, ki lahko bolnika celostno obravnavajo.

Kako na stanje krvi in na rezultate laboratorijskih preiskav gledajo različni specialisti in kaj v njih vidijo, kako nanje gledajo ljudje in kaj od njih pričakujejo, je bil skupni imenovalec pogovornega večera. Sogovorniki – dr. Pika Meško Brguljan, prof. dr. Janez Jazbec, prof. dr. Janez Tomažič, prim. mag. Matjaž Turel in Sašo Rebolj, družinski in urgentni zdravnik – so ob tem poudarili izjemen pomen timskega dela.

Kaj pričakuje zdravnik in kaj pacient

Sašo Rebolj je družinski in urgentni zdravnik ter direktor Zdravstvenega doma Kamnik. Že 10 let je tudi moderator foruma urgenca na spletnem portalu med.over.net, kamor ljudje najbolj množično naslavljajo prav vprašanja o krvnih preiskavah. Bolniki imajo od preiskave pogosto drugačna pričakovanja od zdravnika, pove. »Pa poglejva še malo kri, ker je že dolgo nisva.« »Zakaj pa bi želeli preiskavo krvi?« »Kar tako, da vidim, ali sem zdrav.«

»Marsikdaj si ljudje kar sami naročijo preiskave brez jasnega cilja in na spletne forume pripenjajo izvide, zaskrbljeni nad posameznimi avtomatsko označenimi izvidi zunaj referenčnih vrednosti. In seveda skoraj vedno prepričani, da to pomeni najslabšo bolezen izmed tistih, ki jih poznajo,« je povedal Rebolj. V zdravstvenem domu, ki ga vodi, letno opravijo skoraj 23 tisoč hemogramov. Preiskava praviloma zajema rdečo krvno sliko, belo krvno sliko in preiskavo trombocitov. »Objektivna preiskava je v nasprotju z zanašanjem na počutje bolnika, ki je izrazito subjektivno, pomembna za spremljanje uspešnosti zdravljenja. Rezultati pa so izredno hitri. V našem laboratoriju že redno v uri in pol, v najbolj nujnih primerih lahko že v minutah. Preiskava je zelo poceni in bi vas v Kamniku stala manj kot 2,5 evra, če bi jo želeli opraviti samoplačniško.

Tudi v prehospitalni urgentni medicini imajo rezultati laboratorijskih preiskav vsaj enako velik pomen kot v družinski medicini. »Marsikdaj so tudi izziv, saj preiskava ni vedno na voljo. Laboratoriji v enotah zunaj bolnišnic praviloma ne delujejo 24 ur na dan, hematoloških analizatorjev ne nosimo s seboj na teren, tudi kadar laboratorij deluje. Zaradi usmerjenosti v najnujnejša stanja je z diagnostiko ob pacientu (point-of-care) marsikdaj lažje bolniku določiti elektrolite, D-dimer, encime srčno mišičnega razpada itd. kot pa najosnovnejšo preiskavo, krvno sliko,« je dejal urgentni zdravnik Sašo Rebolj.

Pogled v kri skozi oči otroškega hematologa

»Pregled krvne slike je osnovna preiskava ne samo v hematologiji, ampak tudi v drugih vejah klinične medicine. V sodobnem času se analiza krvne slike opravlja z avtomatiziranimi hematološkimi analizatorji, ki omogočajo hiter in zanesljiv ter tudi cenovno sprejemljiv dostop do osnovnih podatkov. Čeprav bi moral osnovno analizo krvne slike obvladati vsak zdravnik, pa je še vedno opaziti določeno pomanjkanje znanja na vseh ravneh,« je povzel prof. dr. Janez Jazbec, otroški hematolog in strokovni direktor univerzitetne Pediatrične klinike v Ljubljani. Povedal je, da pri analizi krvne slike otroka veljajo povsem enaki principi kot pri branju krvne slike odraslega. Seveda pa je treba upoštevati nekatere dejavnike, ki so značilni za otroško populacijo in so izraz rasti in razvoja organizma.

Razvoj medicine na področju hematologije je izjemno hiter in nekatere stvari, ki prihajajo, se trenutno zdijo prav neverjetne. Seveda pa je – kot pri vseh stvareh – tudi tu dobro ohraniti nekaj distance. Pri tem dr. Jazbec omeni uspeh zdravljenja otroških levkemij, ki jih danes pozdravijo v več kot 90 odstotkih primerov, in to s starimi, preizkušenimi zdravili. »Pri tem je odločilno sistematično sodelovanje med evropskimi centri, povezovanje in pogovarjanje o naših bolnikih. Tudi pri interpretaciji krvne slike sta zelo pomembna sodelovanje in komunikacija naročnikov preiskave, to so ponavadi zdravniki, z medicinskim laboratorijem.«

Od infektologije do dopinga

Ko gre za stanje krvi, je infektolog nekakšno stičišče vseh vej medicine, meni infektolog prof. dr. Janez Tomažič. »Če je psihologija povezovalka različnih vej medicine, nekaj, kar je v nas samih, infektologija povezuje različne veje medicine zaradi zunanjih obiskovalcev,« je dejal. Bolezni, ki jih povzročajo bakterije, virusi, glive, zajedavci in prioni, so že od nekdaj odločilno vplivale na družbo in na razvoj človeštva. Spomnimo se, kako so različne epidemije vplivale na zgodovino civilizacije, na primer epidemije črnih koz, kuge in gripe ter v današnjih časih aidsa, sarsa, mersa, ebole, ptičje gripe ...

»Pogosto povsem pozabimo na običajne okužbe, zaradi katerih vsako leto na svetu umre več milijonov ljudi. Infekcijske bolezni so pri ljudje od nekdaj povzročale strah in trepet. Občutek ogroženosti se je začel zmanjševati šele z odkrivanjem vzrokov infekcijskih bolezni, izrazito pa v zadnjih 60. letih ob odkritju učinkovitih cepiv in antibiotikov,« je poudaril prof. Tomažič.

»Vzroki za zadihanost tičijo v več organskih sistemih, na prvem mestu sta pljuča in srčno-žilni sistem. A na zadihanost vplivajo tudi živčevje, žleze z notranjim izločanjem, mišičje oz. telesna pripravljenost in tudi psiha. Ob tem ne smemo pozabiti na svojo življenjsko tekočino, kri. Slabokrvnost je lahko vzrok zadihanosti in slabše zmogljivosti. Kri oz. eritrociti s hemoglobinom so odgovorni za prenos kisika iz pljuč do tkiv in prenos ogljikovega dioksida iz tkiv do pljuč. Tako se predvsem pri športu najdejo posamezniki, ki to izkoriščajo in si pomagajo z nedovoljenim dopingom, katerega cilj je izboljšati vsebnost hemoglobina v krvi in s tem zmogljivost,« pravi pulmolog prim. mag. Matjaž Turel.

Laboratorijske preiskave

Ni vseeno, v katerem laboratoriju se preiskave izvajajo, pravi doc. dr. Pika Meško Brguljan. Pomembno je, da laboratorij izkaže kakovost in kompetence svojim naročnikom, pri tem je pomembno timsko delo z 'naročniki' preiskav (zdravniki), zaradi česar je delo specialista laboratorijske medicine razpeto med skrbjo za natančnost preiskav in sledenjem novostim v klinični praksi.

»Laboratorij z akreditacijo po mednarodnem standardu zagotavlja, da v njem delajo kompetentni strokovnjaki, da je vzpostavljen in deluje učinkovit sistem kakovosti in možnost izboljševanja. Ključni kader, nosilec dejavnosti na področju medicinske biokemije, je specialist medicinske biokemije,« je pojasnila dr. Meško Brguljanova. »Medicinski laboratoriji v Sloveniji so v zadnjem desetletju izboljševali kakovost,« je dejala.

Vsekakor pa je pomembno, da pri krvnih preiskavah nismo sami svoji zdravniki, ampak zaupamo presoji tistih, ki so na tem področju strokovnjaki.

Besedilo: Polona Prešeren // Fotografiji: Shutterstock

Nova Jana že v prodaji

Jana

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri