Krepke vrtnine

Dognojevanje – najbolj učinkovita je kombinacija gnojenja prek listov in korenin hkrati. (foto: Arhiv Kluba Gaia) Arhiv Kluba Gaia
Vir: Jana
1. 6. 2019

Za dober pridelek na domačem vrtu potrebujemo dovolj kakovostnih hranil, saj le primerno prehranjene rastline dobro obrodijo, s pravo prehrano pa bodo tudi bolj odporne proti napadom bolezni in škodljivcem ter v primeru vremenskih nevšečnosti.

Da boste s ponosom nosili pridelke z vrta, smo za vas pripravili nekaj nasvetov strokovnjaka agronom Kluba Gaia.

Obilen pridelek

»Če poskrbimo za dobro in pravilno prehrano vrtnin, nam vrnejo z zdravimi, okusnimi in slastnimi plodovi,« poudarja Vanes Husič, univ. dipl. inž. agr., in pravi, da je najbolj učinkovita kombinacija gnojenja prek listov in korenin hkrati. »Za primer vzamemo paradižnik, ki je gigant med vrtninami. Enkrat mesečno pognojimo tla z granuliranim organskim gnojilom Bio Plantella Nutrivit za paradižnike. Previdno ga vdelamo v zgornjo plast zemlje in dobro zalijemo. Pomembno je vzdrževati vlago prve 3 dni, da se granule raztopijo in hranila preidejo v talno raztopino.

Najboljša je kombinacija s foliarnim dognojevanjem oz. škropljenjem s tekočim organskim gnojilom. Foliarno dognojujemo tedensko z gnojilom iz morskih alg Bio Plantella Organsko gnojilo za paradižnike. Ta vsebuje veliko kalija, ki je pomemben za razvoj plodov. Prav tako ima veliko fosforja, kar pomeni več cvetov in boljšo oploditev, kar vodi k večjemu pridelku,« poudarja strokovnjak.

Tako je za dober pridelek treba srbeti za vse vrtnine, ne le za plodovke. »Pomembno vlogo imajo biostimulanti, kot so morske alge, aminokisline, vitamini … In sicer zaradi imunskega sistema, ki ga izjemno okrepijo. To pomeni močnejše in debelejše celične stene ter hitrejši odziv v primeru napada bolezni ali škodljivca.«

Voda je osnova

Brez vode rasti, razvoja in pridelka ne bo. »Za prenos metabolitov (presnovnih snovi), hranil in mehansko stabilnost rastline (turgor) je potrebna voda, ki mora biti dostopna v območju koreninskega sistema rastlin. Pri vrtninah ima najmočnejši koreninski sistem paradižnik, zelo šibkega pa imajo solatnice in čebulnice. Pri šibkem koreninskem sistemu je v poletni vročini potrebno pogosto zalivanje, saj se zgornja plast zemlje (5 do 10 cm) hitro presuši.

A rastline z močnejšim in globljim koreninskim sistemom, kot so plodovke in kapusnice, z rednim in pogostim zalivanjem hitro razvadimo, kar se pokaže kot plitev razrast korenin. Zato je pri njih boljši princip namakanja, kar pomeni, da jih zalijemo z veliko količino vode na 3 dni tako, da voda počasi pronica v globino. To spodbudi globinsko razrast koreninskega sistema, ki hitro seže do več kot 30 cm,« svetuje sogovornik.

Toča in vročina

V poletnih mesecih lahko klesti tako toča kot sodra. »Če toča ali sodra dejansko ne uniči rastline, pa mehanske poškodbe pomenijo veliko večjo možnost za vstop bolezni v rastlino in s tem močno okužbo, ki se hitro širi po celem nasadu. Zato je pomembno takoj po neurju vsem rastlinam odstraniti hudo poškodovane dele in jih poškropiti s tekočim organskim gnojilom Bio Plantella Vita, ki vsebuje biostimulante: aminokisline, vitamine, huminske kisline in številne druge spojine. Ti krepijo rastlino in pomagajo pri hitrem celjenju ran. Če je toča reden letni pojav, je nad najbolj občutljive rastline treba namestiti protitočno mrežo, ki jih bo zaščitila,« še svetuje strokovnjak. 

Besedilo: Metka Pravst // Fotografije: Arhiv Kluba Gaia

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri