Nekoč smo si pisali pisma, potem smo se pogovarjali po telefonu, zdaj si pišemo SMS-sporočila. Tudi nebesedna.
V sporočilih, ki jih pošiljamo prijateljem ali bližnjim, vse pogosteje uporabljamo čustvenčke. Simboli, ki nadomeščajo besede, pomenijo komunikacijo, ki presega jezikovne okvire. Slovenščina čustvenčke poimenuje tudi emotikoni, četudi ne gre za sopomenki. Medtem ko emotikoni pomenijo skupek znakov z navadne tipkovnice, s katerim izražamo čustva, emoji pomenijo posebne grafične simbole, ki lahko nastopajo samostojno. Dnevno jih pošljemo več kot sedem milijard.
Začetnik čustvenčkov že predsednik Abraham Lincoln
Po eni od teorij naj bi bil oče prvega čustvenčka iz leta 1982 informatik Scott Elliton Fahlman, ki je tako imenovanega smeška uporabil kot simbol za neresno mišljene izjave. V osnovi sta bila uporabljena veseli :-) in žalostni :-( čustvenček. Druga teorija sega v čas 16. predsednika Združenih držav Amerike Abrahama Lincolna. Ta naj bi v svojem zapisanem govoru uporabil na stran obrnjenega smeška, čeprav nekateri raziskovalci pravijo, da gre zgolj za tiskarsko napako oziroma slovnično nepravilnost. Čustvenčke v obliki, kot jih poznamo in uporabljamo danes, pa je prvi začel risati telekomunikacijski načrtovalec Shietaka Kurita, ki se je pri ustvarjanju simbolov zgledoval po stripih in cestnih znakih. Beseda emoji sicer izhaja iz japonščine in pomeni e - slika in moji - znak. Seveda pa na svetu obstaja več različnih pisav, zato je bilo simbole treba standardizirati.
Koliko jih je?
Čustvenčkov z najrazličnejšimi pomeni je vse več, saj so postali del novodobne komunikacije. Vsako leto jih na novo nastane približno 70, prek Facebookovega messengerja jih dnevno pošljemo več kot sedem milijard. Najprej jih je bilo 176, zdaj jih je 2.823 in večina, to je skoraj 2.300, jih je uporabljenih vsak dan. Eden izmed njih je leta 2015 postal celo Oxfordova beseda leta.
Čustvenčki res izražajo čustva?
Čeprav se marsikdo zgraža nad njihovo uporabo, je dejstvo, da so postali simbolni jezik, ki ga uporabljajo ljudje po vsem svetu. Čeprav z njimi izražamo svoje občutke, poudarke, razpoloženje, odnos do naslovnika, dileme, pomisleke, pa vsako sporočilo, ki vsebuje simbole, ni nujno tudi čustveno, ampak odseva zgolj konotacijo vsebine. Čustven pomen imajo predvsem sporočila, kjer so čustvenčki postavljeni na koncu besedila. Po raziskavah Angležov naj bi več kot 70 odstotkov Britancev med 18. in 25. letom starosti z njihovo pomočjo lažje izražalo svoja čustva.
So univerzalni po vsem svetu?
Dandanes skorajda ni sporočila na telefonu ali računalniku, ki ne vsebuje vsaj enega čustvenčka. Njihova uporabnost ne pomeni nujno tudi enakega razumevanje njihovih pomenov. Kar četrtina je takšnih, pri katerih se uporabniki ne strinjajo v tem, ali sporočajo pozitivna, negativna ali nevtralna čustva. Zadevo zapletejo še različni operacijski sistemi, ki iste čustvenčke oblikujejo različno, kar lahko spremeni celoten kontekst sporočila. Večina čustvenčkov denimo izvira iz Japonske, kjer so najprej postali popularni. Ko tamkajšnja dekleta želijo sporočiti, da se zabavajo s prijateljico, uporabijo čustvenček, ki prikazuje dve enako oblečeni dekleti z zajčjimi ušesi. Ta pri nas velja za simbol zabave in prijateljstva, toda na Japonskem ga povezujejo s seksapilom in fetišizmom. Četudi med nekaterimi ljudmi obstajajo pomisleki o novodobnih sredstvih komuniciranja, pa ne preseneča dejstvo, da novi življenjski slogi in navade ljudi vodijo do novih poklicev. Tako že obstaja tudi poklic prevajalca čustvenčkov, prvi s tem nenavadnim poklicem je bil Irec Keith Broni, poznamo pa tudi emojipedijo. A ne glede na vse je pomembno predvsem, da medsebojno komuniciramo. S čustvenčki ali brez njih.
Besedilo: Tjaša Platovšek // Fotografije: Shutterstock
