Ko uslužbenka lekarne zavrne izdajo kontracepcijskih tabletk

Ko je ta ugotovila, katere tablete želi stranka prevzeti, je zamomljala, »da gre za hormonska zdravila in da ona tega ne more.« Nato je spet nekaj zamomljala in naročila stranki, naj stopi do njene sodelavke, saj ona tega ne more storiti.

Stranka jo je vprašala, ali gre za ugovor vesti, nakar je uslužbenka prikimala in spet dejala, naj stopi do njene sodelavke. Sodelavka, h kateri je bila poslana, ji je tabletke brez razložitve izdala.

Ugovor vesti v Sloveniji

Reviji Jana so iz Lekarne Ljubljana odgovorili, da je »ugovor vesti ustavna pravica, vendar je omejena s pravicami pacientov do zdravstvenega varstva in z zakonsko določbo v Zakonu o zdravstveni dejavnosti, kamor spada tudi lekarniška dejavnost, in sicer o načinu, kako se uveljavlja«. Tukaj se moramo vrniti k lani predlaganemu amandmaju k 71. členu predloga Zakona o lekarniški dejavnosti, ki je bil zavrnjen.

Predlagani amandma je vseboval nove tri člene, eden izmed njih se je glasil: »Farmacevtski strokovni delavec lahko odkloni nabavo in izdajo zdravila ali izdelka za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, če sodi, da ni v skladu z njegovo vestjo.«

V primeru sprejetja predlaganih členov bi to pomenilo, da bi ugovor vesti posameznim farmacevtom omogočil zavrnitev izdaje določenega izdelka, ki bi mu jih lahko izdal drug farmacevtski delavec, kar se je v našem primeru zgodilo. »Ne glede na to, da v novem Zakonu o lekarniški dejavnosti ugovor vesti ni opredeljen, to pravico torej ureja Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki velja tudi za farmacevtske strokovne delavce v lekarni,« je bila razlaga Lekarne.

Pri nas je trenutno pravica do ugovora vesti uveljavljena samo na zdravstvenem področju in področju vojaških zadev, in čeprav drži, da med zdravstvena področja spada tudi farmacija, zakon pravi, da lahko zdravstveni delavec odkloni zdravstveni poseg, če ta ni v skladu z njegovo vestjo in z mednarodnimi pravili medicinske etike. Spada izdaja zdravil na recept med zdravstvene posege?

Na druga vprašanja, ali bi lahko uslužbenka merila še na karkoli drugega pri izjavi, da gre za 'hormonska zdravila', kot na preprečitev nosečnosti, ali se jim zdi ugovor vesti v taki situaciji sprejemljiv in ali bi uslužbenka prodala kondome, niso odgovorili, prejeli smo le odgovor na vprašanje, ali se jim je zdel postopek primerno izveden: »V konkretnem primeru je žal prišlo do neustrezne komunikacije naše zaposlene magistre farmacije, za kar smo se pacientki opravičili, s sodelavko v lekarni pa smo se pogovorili in jo opozorili na ustrezno komunikacijo in s tem tudi obravnavo zasebnosti pacientov v prihodnje.«

Pravica do kontracepcije

Pravica žensk in mladostnikov do informacij in postrežbe kontracepcije spada med mednarodno priznane osnovne človekove pravice in vključuje pravico do odločitve o številu in intervalu lastnih otrok, pravico do zasebnosti, pravico do informacij, pravico do enakopravnosti in pravico do nediskriminacije. Zagotavljanje dostopa do razpoložljive, sprejemljive ter visokokakovostne postrežbe kontracepcije in informacij o kontracepciji je po UNFPA oziroma Populacijskem skladu Združenih narodov, kjer je bila Slovenija leta 2009 izvoljena v izvršilni odbor, odločilno za doseganje enakopravnosti med spoloma in jamčenje, da lahko ženske sodelujejo v družbi kot polnopraven član.

Vlade so po UNFPA zadolžene za sprejemanje odločitev, ki tako pravno kot praktično delujejo v smeri zagotavljanja pravic žensk in mladostnic do kontracepcije, in sicer z odstranjevanjem pravnih, finančnih, informacijskih in drugih ovir. Prav tako pozivajo, da se morajo vlade zadržati pred oviranjem svobodne in obveščene odločitve ženske, kar bi lahko na primer dosegli z regulacijo ali prepovedjo določene vrste kontracepcije.

Kot koristi, ki jih ima od zagotavljanja dostopa do informacij in postrežbe kontracepcije država, navajajo številne družbeno-ekonomske ugodnosti in doseganje enakopravnosti med spoloma: daje namreč moč ženskam in parom, da odločajo, ali in kdaj želijo imeti otroka; omogočajo ženskam, da dokončajo svoje izobraževanje; povečuje žensko neodvisnost znotraj gospodinjstva; povečuje žensko zmožnost služenja denarja, kar posledično pripomore k ekonomski varnosti in dobremu počutju tako žensk kot njihovih družin. Svetlana Slapšak, znanstvenica in profesorica za antropologijo spolov, meni: »Ugovor vesti je v tem primeru neupravičen, saj je ženska zaposlena in prodaja proizvode, ki niso prepovedani. Tega se je zavedala, ko se je zaposlila, in če o tem ni obvestila delodejalca, nima pravice, da ugovor vesti izvaja. To ni pravno mnenje, ker nisem pravnica, ampak v tem primeru gre za etična merila in poniževanje državljanke.«

Kje je Slovenija

Glede na nedavne težnje po vnovičnem povpraševanju o pravici do splava v Sloveniji in na reforme zdravstva po svetu, ki močno vplivajo na pravice žensk o odločanju o svojem telesu in reprodukciji, se moramo vprašati, kam tovrstna vprašanja in polemike vodijo ter po kateri poti se bo Slovenija odločila iti v prihodnosti. Kljub temu da je stranka kontracepcijske tabletke prejela od druge uslužbenke, ne gre za osamljen primer zavrnitve izdaje kontracepcije na recept pri nas.

Trenutno se stališče, ki ga zavzema Slovenija, kaže v njeni udeležbi na vrhu o načrtovanju družine (org. Family Planning Summit 2017), katere namen je združevanje donatorjev, zasebnih sektorjev in drugih deležnikov za svobodno načrtovanje družine v državah v razvoju. Ministrstvo za zunanje zadeve je na svoji uradni spletni strani julija letos objavilo: »Slovenija vključuje enakost spolov in krepitev vloge žensk in deklic kot presečno temo in vsebinsko prioriteto mednarodnega razvojnega sodelovanja.

V multilateralnih aktivnostih in političnem dialogu si prizadeva za ohranjanje obstoječih standardov in doseženega napredka na tem področju ter poudarja pomemben vidik zagotavljanja spolnih in reproduktivnih pravic ter zdravja (SRHR). V mednarodni skupnosti Slovenija opozarja, da SRHR ne zajema le pravice do splava in dostopa do sodobnih oblik kontracepcije. Gre za celostno obravnavo reproduktivnega zdravja  in za zagotavljanje pravice do svobodnega odločanja o svojem telesu in prihodnosti. Na vrhu o načrtovanju družine Slovenija zato podpira nadaljnje aktivnosti ter pobude na področju načrtovanja družine in dostopa do SRHR.

Besedilo: Patricija Fašalek
Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži