Omnibus Male teorije vidnega Johna Bergerja predstavlja izbor ključnih področij avtorjevih razmislekov, vse od izhodišč njegove likovne kritike, programskih del, premislekov o vizualnih medijih, političnih komentarjev in celo do besedil o živalih in motociklizmu, dveh njegovih posebej priljubljenih temah. Raznovrstno plejado besedil enega izmed največjih imen angleške umetnostne zgodovine druge polovice 20. stoletja je izbrala Rebeka Vidrih, prevedli pa so jih Marko Jenko, Tamara Soban in Katja Jenčič.
O knjigi
Izbor Bergerjevih spisov slovenskemu občinstvu predstavlja vsa ključna področja njegovih razmislekov: izhodišča njegove likovne kritike (besedila o dejanju risanja kot temeljni dejavnosti likovne umetnosti na eni ter o marksističnih umetnostnih zgodovinarjih, ki so ga navdihnili k politično usmerjenemu razumevanju umetnosti, na drugi strani); programska besedila njegovega lastnega dela kot likovnega kritika; na tej podlagi obravnave obširnejših poglavij iz zgodovine umetnosti (renesansa, kubizem) in posameznih umetnikov (starih mojstrov in sodobnih slikarjev); bolj teoretsko zastavljene premisleke o vizualnih medijih (slikarstvo, fotografija, film); nekaj političnih komentarjev; besedila o živalih in o motociklizmu (ki iz zgoraj začrtanega opusa precej izstopajo, gre pa vendarle za temi, ki sta Bergerju osebno veliko pomenili). S spremno besedo bosta bralcu ponujena tudi komentar teh spisov ter predstavitev njihovega mesta v Bergerjevem kritiškem opusu.
Knjigo Male teorije vidnega si lahko naročite tudi TUKAJ.
Odlomek iz knjige
Courbet in Jura
Delo nobenega umetnika ne moremo skrčiti na njegovo pogojeno resnico; tako kot umetnikovo življenje - ali vaše ali moje - življenjsko delo predstavlja svojo lastno veljavno ali ničvredno resnico. Razlage, analize, interpretacije so le okviri ali leče, ki gledalcu pomagajo bolj izostreno osredotočiti pozornost na delo. Edino opravičilo za kritiko je, da nam omogoča kasneje jasneje videti.
Pred več leti sem zapisal, da je treba pri Courbetu pojasniti dvoje, kar je ostalo nejasno. Prvič, pravo naravno materialnosti, zgoščenosti, teže njegovih podob. Drugič, globoke razloge, zakaj so njegova dela tako žalila meščanski svet umetnosti. Na drugo vprašanje sta od tedaj sijajno odgovorila - presenetljivo ne francoski učenjak, temveč Britanec in Američanka: Timothy Clark v svojih dveh knjigah, Image of the People (Podoba ljudstva) in The Absolute Bourgeois (Absolutni meščani), ter Linda Nochlin v svoji knjigi Realism (Realizem).
Toda prvo vprašaje ostaja brez odgovora. Teorija in program Coubertovega realizma sta bila družabno in zgodovinsko razložena, toda kako ju je izvajal s svojimi očmi in rokami? Kakšen je pomen njegovega edinstvenega načina upodabljanja videzov? Ko je dejal: umetnost je "najbolj celovit izraz obstoječe stvari", kaj je razumel pod izrazom?
Pokrajina, v kateri slikar preživi svoje otroštvo in mladost, ima pogosto pomembno vlogo v ustroju njihovega videnja. Temza je naredila Turnerja. Pečine okoli Le Havra so ustvarile Moneta. Coubert je odrastel - vse življenje je slikal in se tja vračal - v dolini reke Loue na zahodni strani gorovja Jura. Razmislek o značaju pokrajine onkraj Ornansa, njegovega rojstnega kraja, je po mojem mnenju eden od načinov, da postavimo okvir, ki utegne njegovo delo spraviti v žarišče.
O avtorju
Pisatelj in esejist John Berger (1926–2017) je eno največjih imen angleške umetnostne zgodovine druge polovice 20. stoletja. Kot likovni kritik je s svojim marksističnim kritičnim očesom pomembno vplival na izoblikovanje t. i. nove umetnostne zgodovine. V slovenščino je že prevedenih nekaj njegovih esejev o fotografiji ter znamenita knjižica Načini gledanja, povzetek odmevne televizijske serije o umetnosti iz šestdesetih let 20. stoletja.
Novo na Metroplay: "Gledalci so razlagali, kako naj pustim moža" | N1 podkast s Suzano Lovec
