Kako živeti z astmo?

Kako živeti z astmo? (foto: Shutterstock) Shutterstock
Vir: Lady
24. 5. 2019

Astma velja za izjemno pogosto bolezen, njeno pojavljanje pa tudi vse bolj narašča. 

Zato je dobro, da o tej vrsti bolezni vemo čim več. Pri ljudeh, ki so gensko nagnjeni k astmi, jo lahko sprožijo alergeni in virusi. Med najpogostejše vzročne alergene sodijo hišna pršica, pelodi dreves, trav ter plevela in živalska dlaka. Znana pa je tudi poklicna astma, kjer so alergeni prisotni v delovnem okolju. Stik z alergenom poslabša stanje astme. Tako lahko najlažje pride tudi do okužbe dihal.

Težko dihanje, kašelj, tiščanje v prsih in piskajoče dihanje so značilni simptomi astme – vnetne bolezni dihal, s katero sobiva od pet do deset odstotkov sodržavljanov in spada med najpogostejše pljučne bolezni. Bolezen se sprva neredko najavi z noč­nim kašljem ali nočnim dušenjem, jutranjim kašljem, jutranjo kratko sapo ter težko sapo ob telesnih obremenitvah. Za astmo je značilno tako imenovano 'astmatsko vnetje', to je vnetje dihalnih poti, vzroka stroka še ne pozna. Znano pa je, da astmo dodatno poslabšajo alergeni, virusi in nekatere bakterije.

Vnetje že samo oži dihalne poti, sprožilci iz okolja, kot je tobačni dim, pa dihanje še otežijo. Zato astmatsko vnetje zavirajo predvsem z zdravili, s katerimi kronične bolezni sicer ne pozdravijo, lahko pa jo učinkovito nadzorujejo. Učinkovita zdravila za zaviranje oziroma preprečevanje vnetja so inhalacijski glukokortikoidi in antilevkotrieni ter deloma tudi teofilin.

Nekatera zdravila bolniki vdihujejo in s tem dosežejo dostop zdravila v sapnice, druga pa zaužijejo v obliki tablet ali jih prejmejo z injekcijo. Zgodnji začetek zdravljenja astme preprečuje vnetno preoblikovanje malih bronhijev in razvoj trajne zapore dihal. Po samovoljni opustitvi protivnetnih zdravil se astma vselej povrne.

Kakovost življenja je odvisna od vsakega posameznika

Za obvladovanje astme je odgovoren bolnik sam, saj tako kot drugi kronični bolniki tudi astmatiki sobivajo s svojo kronično boleznijo in dnevno sprejemajo odločitve, ki vplivajo na njihovo zdravje. Ker je astma nepredvidljiva bolezen, je bolnik v sodelovanju z zdravnikom tisti, ki lahko največ prispeva k uspešnemu zdravljenju. Zato je pomembno, da so bolniki o svoji bolezni dobro poučeni.

Z rednim in neprekinjenim zdravljenjem, pozitivno naravnanostjo, redno telesno dejavnostjo in zdravim življenjskim slogom lahko dosežejo dobro urejenost astme, pri tem pa je pomembno, da se v največji meri izogibajo sprožilcem poslabšanja bolezni. To so predvsem okužbe dihal, alergeni, izpostavljenost tobačnemu dimu in smogu, kronična vnetja nosu in obnosnih votlin, zatekanje želodčne kisline nazaj v požiralnik in opustitev preventivnih zdravil.

Dejavniki, ki vplivajo na težje obvladovanje astme, pa so predvsem kajenje, debelost in pridružene kronične bolezni, kot sta sladkorna bolezen in popuščanje srca. Strokovnjaki s Klinike Golnik tako kot zdravim ljudem tudi bolnikom z astmo priporočajo redno telesno dejavnost, toda le tistim, ki imajo dobro urejeno bolezen. Poslabšanje bolezni lahko nastopi v nekaj urah ali se razvije v tednu ali dveh.

Zato je bistvenega pomena, da bolniki preprečujejo in prepoznavajo simptome, ki napovedujejo poslabšanje bolezni ter ustrezno ukrepajo. O vsem tem bolnike z astmo izobražujejo v šolah astme, ki potekajo v številnih zdravstvenih zavodih.

Besedilo: A. P. K. // Fotografije: Shutterstock

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri