Po več napornih in stresnih sestankovanjih, ki so pogajanja okoli pomembnega posla pripeljali do najbolj znosnega kompromisa, je čas za trenutek, ko si gre seči v roke. Ker tako se vsak spodoben posel zaključi, ni res?
Da je pri tem potrebno paziti, na kakšen način to storimo, da bi ne pokvarili vtis, pa je spet druga zgodba. Ker slednje je bojda strašno pomembno. In ker je na najslabšem glasu stisk, ki v sebi nima prav nikakršne moči (temu stisku pravimo kar 'mrtva riba'), se nekateri trudijo drugemu roko stisniti kar najbolj močno, kar naredi enako slab vtis kot rokovanje z mevžo. Drobljenje kosti, še posebno, če tovrstno premoč izvaja moški nad žensko, je najmanj izjemno nevljudno, zagotovo pa tudi robustno in agresivno. Primeren stisk roke je skratka nekje med obema skrajnostima.
A naj se na tem mestu raje vprašamo še o enem vidiku rituala, ki mu pravimo rokovanje.
Ta zahodnjaški način pozdrava, slovesa in izraz spoštovanja se je sicer dodobra razširil po svetu, vendar pa izvorno to ni bila tako zelo topla gesta, kot se morda to danes zdi. V svojih začetkih je stisk roke pomenil zgolj to, da sogovornika nista oborožena. Ko sta se v velikem belem svetu srečala stara Rimljana, sta z rokovanjem dejansko preverila le to, da kdo od njiju morda nima v rokavu skrit kakšen kos hladnega orožja. Lahko ste si gotovi, da rokovanje takrat ni imelo nikakršne zveze s 'karakterjem, motivacijo, asertivnostjo ali samozavestjo'.
Danes pa rokovanje vidimo zelo drugače. Na delavnicah bontona, pa tudi na spletnih učilnicah telesne govorice nas mojstri teh znanj učijo, kako naj drugemu stisnemo roko, da bomo nanj naredili kar najboljši vtis.
Ob tem pa rado pozabljamo še na en vidik tako zelo razširjenega rokovanja, t.j. zdravstven vidik. Stisk roke je odličen medij za širjenje nalezljivih bolezni. Bakterije in virusi so naravnost navdušeni. Po nekaterih raziskavah naj bi se kar 80% infekcij širilo ravno preko naših rok, zato so vse glasnejši pozivi nekaterih zdravnikov in raziskovalcev, ki so šli celo tako daleč, da so razmišljali o možnostih alternativnih rokovanj. Vse v imenu zdravja. Dr. Tom McClellan iz univerze West Virginia je bil za časa izbruha kolere na Haitiju tako bojda zelo glasen na temo, da bi morali rokovanje zamenjati kar s komolčanjem, a se to med ljudmi nikakor ni prijelo. Sicer pa, si predstavljate, da bi se na zaposlitvenem intervjuju s potencialno bodočim šefom malo podrgnila s komolci v pozdrav? Nadvse nerodna situacija, ni res?
In še to! Evropejci in Latino-Američani se ob snidenju rado poljubijo na lica, kar po mnenju raziskovalcev še hitreje prenaša viruse gripe kot rokovanje. Nič čudnega, da je stroka pred leti, ko je človeštvu grozila pandemija ptičje gripe, slednje odsvetovala. Pa so ljudje ubogali? Kakor kdo.
Kaj pa tradicionalni azijski način priklona v pozdrav? Šele ta za njih značilno spoštljiva razdalja brez dotika je z zdravjem okupirane raziskovalce prepričala.
Ali lahko v danem trenutku skratka sklenemo, da smo v svetu, ki se tako rad navzame najboljšega, kar mu lahko ponudi mešanje kultur (še najraje najboljše hrane, glasbe in literature), morda v imenu zdravja zreli za to alternativno, a še kako spoštljivo gesto?
To bo pokazal čas.
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
