Kako se pravilno lotimo neprijetnih, negativnih čustev

16. 12. 2020
Deli
Kako se pravilno lotimo neprijetnih, negativnih čustev (foto: profimedia)
profimedia

V 13. stoletju je sufistični pesnik Rumi na novo spisal razlago, kako razumemo čustva. Obravnavana čustva je imenoval nepričakovani obiskovalci, pa najsi je šlo za hudobijo, depresijo ali veselje. Verjel je, da je najbolje, če te obiskovalce sprejmemo z odprtimi rokami in jim dopustimo, da so tisto, kar so, in da opravijo, kar morajo opraviti.

V sodobnem načinu življenja bi bilo ponovno branje Rumijeve poezije nadvse dobrodošlo. Morda so njegove misli celo tako potrebne, kot niso bile še nikoli doslej. Čeprav živimo v dobi, ko se poudarja pozitivna naravnanost misli, je pri mnogih ljudeh v ospredju potreba, da pred drugimi skrivamo negativna čustva. V sebi tiščimo jezo in obračamo glavo od samote, pretvarjamo se, da ne sovražimo in skrivamo notranje čustvene zlome. Čustev ne obravnavamo kot nepričakovane obiskovalce, ampak se pretvarjamo, da jih sploh ni.

Sprejemanje je ključ do sreče

Kljub vmesnim stoletjem so Rumijeve besede še danes resnične in uporabne. Nauk neštetih psiholoških raziskav je enak: najboljši način za obravnavo negativnih čustev je, da jih sprejmemo. Mnogi verjamemo izključno v pozitiven pristop in zavračamo vse drugo, kar se kaže s studom do negativnih čustev že v trenutku, ko dvignejo svojo glavo. Toda sprejemanje temne strani vendarle vodi do sreče.

V veliko študijah so potrdili, da sprejemanje prinaša stabilen čustven odskok in da imajo tisti, ki znajo sprejemati negativna čustva, manj znamenj tesnobe in depresije. Če težko ali pa sploh ne sprejemate svojih negativnih čustev, vam bo pomagala terapija. Z njeno pomočjo se boste odprli in sprejeli tudi temačno stran svojega značaja.

Sedanja negativnost za dolgoročno pozitivnost

Profesor psihologije na torontski univerzi Brett Ford je skušal ugotoviti paradoksalno naravo naslednjega razmerja: zakaj dosežemo dolgoročno pozitivnost in splošno psihološko izboljšanje tako, da žrtvujemo trenutno pozitivnost s sprejemanem negativnega.

Ford in njegovi sodelavci so odkrili, da sprejemanje deluje po zaslugi tako imenovanega učinka otopelosti. Ko naletimo na stresne dogodke in se moramo soočiti z negativnimi čustvenimi reakcijami, nam učinek otopelosti zagotavlja, da nas ne bodo negativna čustva, kot sta na primer stres ali jeza, dodatno obremenila. Sprejemanje negativnih čustev namreč ne povečuje stresa in ne vpliva na pozitivna čustva po stresni izkušnji.

Profesor iz Toronta je odkril tudi, da prinaša sprejemanje negativnih čustev pozitivne psihološke prednosti, ne glede na socialno-ekonomsko pripadnost. Ni pomemben tip značaja in od kod posameznik izvira, sprejemanje temnih čustev bo vsakomur prineslo pozitivne učinke.

Tri naloge

Do teh rezultatov so Ford in sodelavci prišli tako, da so sestavili tri naloge, povezane s sprejemanjem negativnih čustev.

Prva naloga je bila preprosta: študentom so razdelili več kot tisoč vprašalnikov, s katerimi so želeli izvedeti, kako povezujejo sprejemanje negativnih čustev in dobro splošno počutje. Z drugo nalogo so jim naložili triminutni govor. Raziskovalci so se osredotočil na to, kako so se udeleženci odzvali na stres ob nepričakovanem nastopu in svoja spoznanja primerjali z opisi anketirancev. V tretji nalogi so udeležencem z raznovrstnim kulturnim ozadjem razdelili več kot dvesto dnevnikov, v katere so dva tedna zapisovali vsakodnevne stresne dogodke. Raziskovalce so zanimale predvsem misli, ki so se pletle v njihovih glavah, in kako so se odzvali na stres.

Izsledki vseh treh nalog so bili enaki: posamezniki, ki so bolje sprejemali negativne okoliščine stresne izkušnje (in čustev, ki jo spremljajo), so bolje obvladovali psihološko zahtevne razmere in izzive.

Razlika med sprejemanjem in trpljenjem

Pogosto se zgodi, da besedo sprejemanje razumemo napačno. Zaradi tega sprejemamo neprave stvari in okoliščine, kar vodi do psiholoških zapletov. Sprejeti moramo le neizogibno, na primer smrt, stisko, srčno bolečino, izgubo. To bo sprožilo čustva, kot so žalovanje, bes, jeza, depresija. Pred temi čustvi ne smemo bežati, kajti sprejemanje je edini način, da opravimo z njimi.

Nadvse pomembno pa je, da ne pomešamo pojmov in kot sprejemanje razumemo trpljenje. Ko se na primer nadrejeni do nas obnaša nepošteno, tega ne smemo sprejeti. Med sprejemanjem neizogibnega in dopuščanjem, da hodijo po nas, je velika razlika. Navsezadnje je smisel sprejemanja vzpostavljanje ravnotežja. Zahodnjaška kultura danes terja od nas, da smo nenehno srečni, kar je nerealno in lahko poruši našo psihološko stabilnost. V življenju pa moramo sprejeti tako pozitivno kot negativno, kar nas pripelje do umirjenega zadovoljstva.

Če težko sprejemamo negativna čustva, ni treba, da se prepustimo stresu. Sprejemanje je kot vse druge kognitivne lastnosti veščina, ki jo lahko razvijamo in brusimo. Prav zato je bližja starejšim kot mlajšim. Bodite torej potrpežljivi in mirno počakajte na dan, ko boste lahko sprejeli negativna čustva, ki vam bodo prišla naproti.

Vir: HackSpirit

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju