Stara sem 45 let, imam moža, s katerim sva skupaj več kot 15 let, dva otroka, najstnika, in imam občutek, da najin zakon razpada. Z možem sva ujeta v kup dogodkov, ki so ostali nerešeni, zamer, denarnih nesoglasij, kdo plača kaj, kaj so stvari, ki jih potrebujemo takoj, in kaj ne ... Zdi se mi, da sva na vlaku, kjer vsak od naju želi odpeljati v nasprotno smer. Sama potrebujem občutek varnosti, morda sem zato velikokrat moteča (po njegovo pretiravam), in ko ne morem več, je moja obramba, vpitje – nanj ali na otroka. Rada bi rešila najino zvezo, saj imam moža zelo rada, a zdi se, da ne najdeva več skupne točke, kjer bi lahko začela spet graditi odnos. Še prosti čas preživljava vsak po svoje, otroka nočeta več z nama, oba veliko delava. Mislim, da morava stvari vzeti v roke, preden bo prepozno. Mislim, da k terapevtu ne bo šel. Imate kakšen drug predlog?
Ana iz Kranja
Draga Ana!
Znašla si se v res neprijetni situaciji. Po 15 letih se v zakonu dostikrat pojavi neka rutina, obveznosti, otroci, služba in človek enostavno pozabi nase, na svoje želje in potrebe. Zakonska terapija ni slaba stvar, prav nasprotno, a na silo moža tja ne moreš zvleči. Poskusi drugače, pojdita kam sama za konec tedna, spomni se, kaj je imel rad takrat, ko sta bila še sama, brez otrok. Nevsiljivo poskušaj izvleči iz njega, kaj ga res tare. Očitno je namreč, da boš morala prav ti v zvezo vložiti veliko truda. Upam, da vama uspe.
Sandra, 33 let
Je še kaj skupnega?
Naredita diagram, v katerega naj vsak napiše svoje življenjske prednosti, želje in ambicije, potem pa primerjajta, ali je karkoli od tega skladno. Morda najdeta področja, ki so lahko skupna, in na teh rešujeta odnos. Če ni ničesar, sploh pa, če ni čustev, potem ne vidim druge rešitve, kot da nehata vleči vsak v svojo smer – najbolje bo, da odpneta te metaforične vagone in si pomahata v slovo. Ne mislita, da morata ostati skupaj zaradi otrok – na dolgi rok jima bosta bolj koristila kot dva ločena, srečna odrasla človeka kot pa dva zagrenjena, neprestano sprta in nesrečna starša, saj se bosta otroka lahko sčasoma počutila, kot da sta onadva kriva za to stanje.
Tim, 39 let
Še vedno ga imaš rada
Najbolj so mi ostale v spominu besede, da imaš moža še vedno rada. Tako kot ugotavljaš, sta se v vseh teh letih oddaljila. Otroka sta zdaj že tako velika, da gresta raje svojo pot, zato imata z možem idealno priložnost, da začneta delati samo zase, za svoj odnos. Še enkrat preberi vse, kar si zapisala, in spremeni odnos do njega. Vzemi si čas zase in najprej premisli, kaj si želiš in ali vidiš, da bi lahko še vedno šla skupno pot. Če si odgovorila z da, se potrudi in vama rezerviraj nekaj dni na samem, kakšen romantičen kotiček, priskrbi vse stvari, ki jih ima rad … povežita se. Če pač tvoje lepo dejanje ne pade na plodna tla, da se pričneta pogovarjati in spet povezovati, je pa morda čas, da gresta svojo pot in zaživita tako, kot želita, vsak posebej, in ne v razmerju, ki vaju duši.
Helena, 40 let
Vzemita si čas zase
Ljudje smo si različni in čeprav morda že dolgo živimo pod skupno streho, so naši pogledi (da o pričakovanjih niti ne razglabljam) na vsakodnevne zagate, ki jih pred nas postavlja življenje, zelo različna. To je popolnoma normalno, saj smo konec koncev odraščali v popolnoma različnih družinah. Tudi če bi zamenjali partnerja, ni rečeno, da z drugim partnerjem ne bi imela drugačnega pogleda na povsem vsakdanje stvari. Bolj pomembno se mi zdi, da je v vajinem odnosu še vedno ljubezen in spoštovanje. Vzemita si čas zase; vsak dan ga povabite na sprehod, naj delo ne bo prikladen izgovor, pojdita v kino, na koncert, podaljšan vikend … Možnosti za skupno preživljanje časa je neskončno!
Manca, 39 let
