Kako okrepiti zaupanje v koristi cepljenja in varnost cepiv?

Teden cepljenja pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije letos poteka od 24. do 30. aprila in opozarja predvsem, da si vsakdo zasluži biti zaščiten pred boleznimi, ki jih lahko preprečimo s cepivi, hkrati pa z odločitvijo za cepljenje igra ključno vlogo pri zaščiti drugih.

Precepljenost predšolskih otrok v Sloveniji lani prvič po letu 2008 ni upadla in znaša 94,2 odstotka (davica, tetanus, oslovski kašelj, okužbe z bakterijo hemofilus influence tipa b) oziroma 93,2 odstotka (otroška paraliza, ošpice, mumps in rdečke)*. »Trenutno stanje glede na zadnje podatke ni več toliko zaskrbljujoče, saj se je negativen trend, ki smo mu bili priča v zadnjih letih, v zadnjem letu ustavil oziroma nekoliko obrnil. A potrebno bo še počakati, da vidimo, ali je to le trenuten zasuk ali pa se bo krivulja resnično obrnila navzgor in bo stopnja precepljenosti narasla,« je opozoril doc. dr. Marko Pokorn, specialist pediater in infektolog z otroškega oddelka Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in predavatelj na katedri za infekcijske bolezni in epidemiologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti.

Stopnja precepljenosti, ki zagotavlja skupinsko imunost in ščiti tudi vse, ki niso cepljeni, je namreč 95 odstotkov. Na ranljivost družbe in necepljenih posameznikov so žal opozorili tudi nedavni primeri ošpic - nalezljive otroške bolezni, ki je pri nas skoraj ne poznamo več (lani smo zabeležili sedem primerov***, pred uvedbo cepljenja leta 1951 pa okoli 2.200).

Teden cepljenja opozarja predvsem, da si vsakdo zasluži biti zaščiten pred boleznimi, ki jih lahko preprečimo s cepivi.

Stopnja precepljenosti upade takrat, ko upade zaupanje staršev malih otrok v cepljenje in cepiva. Zato so na novinarski konferenci poudarili pomen okrepitve zaupanja javnosti v učinkovitost cepiv in varnost cepljenja. Doc. dr. Marko Pokorn je prepričan, da bomo to dosegli predvsem s posredovanjem jasnih podatkov, da cepljenje učinkuje.

Oče štirih otrok Urban Praprotnik je pred dvema letoma, ko sta z ženo podvomila v varnost obveznega cepljenja, pogrešal prav razumljive, dostopne in verodostojne podatke o koristih cepljenja.

• »Z ženo sva menila, da o cepljenju ne veva dovolj, da bi se strinjala z njim, in da morava zadevo malo preštudirati. Zaradi pomanjkanja časa sva s cepljenjem odlašala in če odlašaš, si v bistvu proti cepljenju. Srednjih dveh otrok tako nisva dala cepiti. Nato pa sta otroka pred dvema letoma en za drugim zbolela za oslovskim kašljem. Najprej sin, ki je imel dobra štiri leta, nato še takrat dvoletna hčerka. Imela sta močne napade kašlja z grozljivim hripajočim zvokom, kar je trajalo skoraj šest tednov. Zaradi sluzi, ki je pri tem nastajala, sta tudi bruhala. Posebno noči so bile grozljive, saj sta se zaradi kašlja in bruhanja vsakih nekaj minut zbudila. Za vse je bilo res naporno obdobje, saj smo se šest tednov vsako noč zbujali vsakih nekaj minut. Ob pogledu na otroka, ki sta bila hudo bolna, bi naredil vse, da bi bolezen preprečil. Oslovskega kašlja do takrat nisem poznal. Tudi večina ostalih staršev teh nalezljivih bolezni verjetno ne pozna več – verjamem, če bi vedeli, kakšne so bolezni, proti katerim se cepimo, bi bil strah pred cepivi veliko manjši. Vsakokrat, ko slišim, da je oslovski kašelj blaga bolezen, za katero je dobro, da jo otrok preboli, se mi zdi, da se delajo norca iz bolezni in vseh otrok, ki so jo preboleli. Prav je, da dvomimo, a potrebno se je dobro pozanimati o teh dvomih. Zanimivo se mi zdi, koliko staršev zelo hitro verjame nepreverjenim in nestrokovnim trditvam na spletu, hkrati pa zavračajo argumentirana pojasnila strokovnjakov in zdravstvenih ustanov. Ne bodimo površni pri tako pomembni temi,« je poudaril Urban Praprotnik, sicer tekaški trener, ki se v zadnjih letih zelo posveča krepitvi zaupanja v koristi cepljenja.

Vir, ki mu starši pri odločanju o cepljenju svojih otrok najbolj zaupajo, so glede na rezultate raziskave** o stališčih javnosti do cepljenja zdravstveni delavci. »Univerzalnega recepta za predstavitev prednosti cepljenja ni, potrebno je na razumljiv in jasen način predstaviti, kako cepiva delujejo in kaj s cepljenjem dosežemo,« je prepričan doc. dr. Pokorn.

Sogovorniki so opozorili, da ljudje v poplavi informacij strokovnim argumentom pogosto ne zaupajo, zato je potreben razmislek o novih, bolj učinkovitih načinih krepitve zaupanja javnosti v cepiva.

Eden teh je pristop slovenskih študentov medicine, ki delujejo v okviru Projekta Imuno – ta si je prislužil tudi prvo nagrado Evropske komisije za najboljši javnozdravstveni projekt s področja cepljenja.

»Projekt Imuno preprečuje širjenje dezinformacij in razbija mite, ki so na žalost še vedno precej pogosti. Največ k javnemu zdravju pripomoremo z izobraževanjem mladih, torej z izvajanjem delavnic in predavanj na srednjih šolah in fakultetah, pa tudi v šolah za starše. Naslavljamo predvsem ljudi, ki so v dvomih glede koristnosti cepljenja. Ti nam prisluhnejo, nam zastavljajo vprašanja, na katera podamo strokoven odgovor, ter so tudi pripravljeni spremeniti svoje prepričanje. Redkeje se srečujemo z ostrimi nasprotniki, a praviloma teh tudi ni mogoče prepričati v koristi cepljenja, saj enostavno niso pripravljeni poslušati ali izpeljati konstruktivne debate. Včasih je težko ostati miren in spoštljiv, sploh takrat, ko se poslužujejo obtožb in zmerljivk. Nekajkrat se je zgodilo, da smo bili deležni napadov na osebno čast, primerjajo nas z nacisti ter evgeniki. Takih ljudi pa na srečo ni veliko, se zgolj bolj izpostavljajo,« je poudaril vodja Projekta Imuno Vid Čeplak Mencin.

Za krepitev zaupanja v cepljenje je bistveno tudi stališče državnih ustanov in vidnih predstavnikov države, ki se v Sloveniji veliko manj odločno uvrščajo med podpornike cepljenja kot v nekaterih drugih državah.

Številni zdravniki pa so razočarani nad odlogom uvrstitve cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) med brezplačna cepljenja za otroke do tretjega leta in odrasle od 45. do dopolnjenega 50. leta, kot je predlagal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). "Cepljenje proti KME cepljene osebe učinkovito zaščiti pred boleznijo. Če bi dodatna cepljenja uvedli v program cepljenja in zaščite z zdravili, bi s tem dosegli zmanjšanje zbolevanja. Menim, da bi se veliko ljudi odločilo za cepljenje proti KME, saj je bolezen v Sloveniji zelo razširjena in se ljudje zavedajo njene teže," je dejal doc. dr. Marko Pokorn.

Na novinarski konferenci so sicer opozorili tudi na veliko odgovornost za javno zdravje, ki jo nosijo nasprotniki cepljenja, posebno ko gre za javne osebe. »Vsak človek ima pravico do javnega izražanja svojih prepričanj, obenem pa je tudi odgovoren za svoja dejanja,« je bil jasen doc. dr. Pokorn.

Viri:

* NIJZ

** Cepljenje: Stališča in odnos ključnih javnosti do cepljenja v Sloveniji, NIJZ

*** Svetovna zdravstvena organizacija

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec