Nevihta je hkrati veličasten in strašljiv naravni pojav. In kaj povzroča to mešanico dežja, bliskov in groma?
Na vroč dan se zrak nad zemljo segreje, in ker ima topel zrak manjšo gostoto kot hladen, se dviguje ter odriva hladnejši zrak. Ob dvigu se zrak razteza in ohlaja, ker prihaja v območja čedalje nižjega pritiska. Dviguje se, dokler je njegova temperatura višja od temperature okolice. Nastane navzgor usmerjen tok zraka, vzgornik. Ob dovolj nizki temperaturi postane zrak nasičeno vlažen, iz njega se začne okrog drobnih nečistoč (kondenzacijskih jeder) izločati vlaga in nastane oblak.
- Nastanek supercelične nevihte si lahko ogledate tudi v naslednjem videu ..
Oblačne kapljice v njem zaradi kondenzacije rastejo in se hkrati ohlajajo. Pri nižjih temperaturah se para kondenzira v ledene delce, katerih teža prevlada nad vzgonsko silo, zato začnejo padati. Med padanjem se stalijo in spremenijo v dež. Vodne kapljice se med gibanjem po oblaku naelektrijo, ker izgubljajo elektrone. Vrh oblaka se naelektri pozitivno, k zemlji obrnjena stran pa negativno. Odvečne elektrone v oblaku električna sila vleče navzdol. Ko se med oblakom in zemljo vzpostavi dovolj velika napetost, pride do sunkovite razelektritve in se zabliska.
Strela potuje po cikcakasti poti proti zemlji s hitrostjo do 160.000 km/s (ne km/h!), ob tem teče električni tok nekaj 10.000 amperov. Zrak se močno segreje in eksplozivno razširi, kar zaznamo kot močan pok. Zaradi odmevov in drugih razlogov se pok razvleče v dolgo, grozeče grmenje.
Za nastanek supercelične nevihte se morata visoko v ozračju srečati navadna nevihta in močan veter.
Skupaj tvorita mezociklon. Pogosto se razvije orkan, vrtinčasti veter, ki ruši vse pod seboj in razbitine potegne visoko v zrak. Najhuje je, če hkrati močno dežuje, ker se orkan skrije za zaveso dežja in ga ne opazimo pravočasno. Tudi močan dež je nevaren, saj povzroča hudourniške poplave.
- Oglejte si še nastanek strele v počasnem posnetku ...
Različni tipi neviht
- Enocelične nevihte
Enocelične nevihte so najšibkejše in najkrajše nevihte, trajajo okoli pol ure in ne povzročajo škode, saj se ne pojavijo viharni vodoravni vetrovi.
- Večcelična nevihta
Neviht tega tipa je največ. Več nevihtnih celic se združi v cikel − ko iz ene celice neha deževati, začne iz druge. Nevihte potekajo druga za drugo, zato se orkani pojavijo zelo redko.
- Supercelična nevihta
Včasih (v Sloveniji na nekaj let) se nevihte združijo v nevihtno fronto. Zapihajo močni vetrovi, zdolnik (mrzel zrak, ki piha navzdol) z izpodrivanjem okrepi vzgornik (topel zrak, ki piha navzgor) in rodi se močan, dolgoživ in med seboj povezan par vzgornika in zdolnika. To je supercelična nevihta, ki nenehno proizvaja in trosi katastrofalno točo in povzroča obilne padavine.
Dejstva o nevihtah
- Vročina
Zrak okrog strele se lahko segreje tudi do 30.000 stopinj Celzija. To je petkrat več kot znaša temperatura na površju Sonca.
- Moč
Pri enem blisku se sprosti tudi do nekaj 10 GW moči. Blisk traja le kakšo milisekundo. Energija ni velika, varčna žarnica bi gorela mesec dni. Za primerjavo, trenutno največja elektrarna na svetu, proizvede 22,500 MW moči.
- Glasnost
Jakost zvoka ob grmenju doseže celo do 120 dB, tako da grom preglasi tudi vreščeče kitare na rokovskem koncertu.
- Hitrost
Povprečen orkan napreduje s hitrostjo okrog 50 km/h, najhitrejši pa je drvel po pokrajini s hitrostjo 120 km/h!
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
