V zvezi sem s fantom, s katerim se je v meni prvič vzbudila želja po skupnem življenju. Skupaj sva že tri leta. Jaz živim skupaj z malce starejšo sestrično, saj si lastnega stanovanja, v katerem bi živela sama, ne morem privoščiti, on pa živi doma prav tako zaradi financ (ne bom se spuščala v podrobnosti, ampak naj povem, da ni eden tistih maminih sinčkov in da ima službo). Že dalj časa vem, da se morava o tem pogovoriti. Jaz se ob vsaki priložnosti, ki bi lahko napeljala na to temo, temu izognem, on pa tega tudi direktno ne omenja. Nekateri se preselijo skupaj že zelo zgodaj, z največjo lahkoto. Meni pa se zdi to izjemno težko. Kako naj se lotim tega pogovora? Kdaj? Naj bom kar direktna? Kaj pa, če me bo zavrnil?
Mateja
Najprej potipaj ...
Moški smo, vsaj po mojih izkušnjah, pri selitvah v skupno stanovanje bolj zadržani od deklet. Tudi tisti, ki niso mamini sinčki in ki s puncami mislijo resno. Morda je to povezano s tem, da običajno pozneje odrastemo ... Kakorkoli že, predlagam, da ga previdno potiplješ - navidezno naključno napelješ pogovor na znanca, ki sta se odločila za skupno življenje, ali kaj podobnega. Po njegovi reakciji boš ugotovila, kakšen je njegov odnos do tega. Vsekakor mu daj čas in mu ne začni kar takoj težiti, če ne bo za.
Matevž, 50 let
Živjo Mateja!
Res malce nerodna zadeva, a ni druge, kot da se z njo čim prej soočiš. Če ti je neugodno, potem se pripravi na ta pogovor in ga sama začni. Tako boš v prednosti in ga boš lahko vodila v svoji smeri. Sicer pa, predvsem bodi iskrena, povej mu, kakšni strahovi te navdajajo, in tudi priznaj, zakaj si se toliko časa izogibala tej temi. Ker te ima rad, bo vse razumel. Mogoče pa skupaj najdeta rešitev, ki bo idealna za oba. Moja babica je vedno govorila, da moškega spoznaš šele, ko živiš z njim. Zato to stori čim prej.
Sandra, 32 let
Sprejmite vse možnosti
Vaša želja ne bo kar izpuhtela, zato zberite pogum in se nehajte izogibati tej temi. Začnete lahko tako, da bežno omenite, da razmišljate o selitvi na svoje. Ko tema ne bo več tabu, pa se odkrito pogovorite o prihodnosti. Ljudje se večkrat bojimo premikov, zato bodite potrpežljivi in ne jemljite osebno vsega, kar bo prišlo z druge strani. Pot do selitve ali zavrnitve je lahko proces, ki da obema dovolj časa, da se zares odločita, kaj si želita, in prebrodita strahove.
Maja, 40 let
Z besedo na dan
Neposredno vprašanje je vsekakor pravilna odločitev. Če ni kakšnih dramatičnih znakov, da bi lahko njega takšen predlog popolnoma iztiril, potem je odkrit pogovor o skupnem življenju na svojem čisto smiselna poteza. Glede na situacijo lahko pogovor začnete že s tem, da omenite, kako fino bi bilo, če bi imela stanovanje samo zase – svoj mir, svoj prostor. Dvomim, da tudi sam ne razmišlja o čem takšnem. Če vas bo zavrnil, pa bo to dober indikator njegovega emocionalnega in razumskega stanja glede odnosa. Samo brez panike – morda ima v primeru zavrnitve predloga tehtne razloge. Le nadaljujte pogovor.
Tim, 38 let
Počasi, a vztrajno
Skupna selitev je stopnička višje v vsakem razmerju – šele v skupnem gospodinjstvu bosta videla, ali sta za skupaj. Ker vaš fant nima svojega stanovanja, ne vidim razloga, da se ne bi želel preseliti nekam na svoje z vami. Pri nama z ženo je bila večja težava, ker sva imela vsak svoje stanovanje, in nobeden ni hotel drugam ... a na koncu se vse reši. Fant potrebuje malo spodbude. Zdaj je čas dopustov in gotovo kam gresta. Tam mu namignite, kako fino bi bilo, če bi se vsako jutro zbudila skupaj.
Marjan, 64 let
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
