Kako je Janis Varufakis svoji hčeri razložil gospodarstvo

27. 5. 2016
Deli

»Mnogi ti bodo rekli, da tvoj oče ne ve, kaj govori. Da sta ekonomija in ekonomska teorija znanost. Da kakor fizika – znanost, ki metodično in z matematičnimi sredstvi analizira naravo – tudi ekonomija združuje matematiko, statistiko in logiko, da bi znanstveno analizirala družbenogospodarske pojave. Nesmisel!«

... je svoji hčeri v svoji novi knjigi na srce med drugim položil kontroverzni profesor in ekonomist Janis Varufakis.

Knjiga, ki ne bo nikoli izšla v angleščini

VarufakisPred dnevi je v prevodu Jelene Isak Kres pri Cankarjevi založbi izšla knjiga Janisa Varufakisa z naslovom Ta svet je lahko boljši. To je po odlično prodajanem Globalnem minotavru že druga njegova knjiga, ki je izšla pri nas. Glede na to, da je knjiga, ki razumljivo in na zabaven način razjasnjuje osnove delovanja gospodarstva in ekonomije, razloži, kaj je denar, kako se rojevajo finančne krize, zakaj med ljudmi vladata krivica in neenakost ter nenazadnje, kako ukrepati, da bi se svet obrnil na bolje, gre verjeti, da bodo tudi tokrat po knjigi posegali mnogi.

Janis Varufakis (1961), profesor ekonomije, razvpiti nekajmesečni grški finančni minister, ki je glasoval proti varčevalnim ukrepom in februarja 2016 ustanovil vseevropsko demokratično gibanje, je to knjigo zavestno pisal v jeziku, ki ga lahko razumejo najstniki. Odločitev, da sprejme izziv Elene Patakis, ki ga je pozvala k pisanju takšne knjige, je spodbudilo še nekaj drugega.

  • »Moja hči, ki jo nagovarjajo tale premišljevanja, predstavlja zame eno samo, skoraj nenehno odsotnost – živi namreč v Avstraliji. Posledica tega je, da nisva skupaj in nenehno odštevava dneve do vnovičnega srečanja. Ko pa sva končno skupaj, spet odštevava, tokrat dneve do ponovne ločitve.«

Ko je Janis pisal to knjigo, ki jo je nedvoumno podnaslovil z Kako sem hčeri razložil gospodarstvo, si je zato poskušal predstavljati njene odzive na svoje besede. In prav dejstvo, da je ona njegov najstrožji sodnik, mu je pomagalo pisati jasneje in brez leporečenja.

A če je morala Ksenija na očetovo veselje knjigo prebirati v grščini, ker da zaradi svoje neposrednosti ne bo nikoli prevedena v angleščino, jo mi na srečo lahko beremo tudi v slovenščini.

Rodimo se enako goli, nato pa ...

Janis Varufakis knjigo začne z zgodovinskim pregledom nastanka gospodarske in siceršnje neenakosti, ki smo ji priča danes. Skupaj s bralci (med katerimi je bila ena prvih njegovo hčera) se sprašuje, od kje se je vzela tolikšna neenakost, ko pa se 'vsi dojenčki rodijo enako goli, da bi že naslednji trenutek bili nekateri omotani v draga oblačila iz najboljših butikov, večina drugih pa je oblečena v navadne cape.'

  • »Ker živiš in rasteš v Avstraliji, si v svoji šoli v Sydneyju videla številne prireditve in predavanja o aboriginih – o krivicah, ki so se jim dogajale, o njihovi kulturi, ki so jo beli kolonialisti teptali celih dvesto let, o revščini, v kateri – kar je nezaslišano – živijo še zdaj. Vendar pa, ali si se kdaj vprašala, zakaj so Britanci vdrli v Avstralijo, in si ker jim je tako pač ravno ustrezalo, prisvojili deželo staroselcev (v bistvu so jih izbrisali), namesto, da bi se zgodilo nasprotno? Zakaj se niso aboriginski vojščaki izkrcali v Doverju, nato pa hitro napredovali v London in ob tem umorili vsakega Angleža, ki bi se jim drznil upreti? Stavim, da si v tvoji šoli noben učitelj ne bi upal niti pomisliti na to vprašanje.«

Bi si upali vi? Ne dvomimo, da bi si, vendar pa: ste se prav zares kdaj kaj takšnega sploh že vprašali?

bumerang

Gre namreč za zelo pomembno vprašanje, ki razblini prikrite stereotipe o tem, da so 'Evropejci morda zgolj pametnejši ali sposobnejši', ali pa, da so 'avstralski aborigini boljši ljudje'. Ne eno in ne drugo namreč ne drži. In če ne drži, od kod torej tolikšne neenakosti med ljudmi?

Nedoumljive neenakosti in krivice

Janis skozi celotno knjigo ne pozabi na svoj glavni fokus, ki je: kako tudi najbolj zapletene pojave razložiti na tak način, da bo skupaj z njegovo najstniško hči prav zares razumel tudi najstnik.

Skozi preprost zgodovinski oris človekove evolucije, trenutka izoblikovanja govora in razvoja sposobnosti obdelovanja zemlje, ki je za razliko od hitro pokvarljivega mesa in rib ustvarilo prve kmetijske presežke žita, koruze, riža ali ječmena, Janis skuša hčeri plastično prikazati preplet dogodkov, ki je nazadnje rezultiralo v nepojmljive neenakosti. Zdi se naravnost neverjetno, da so prav prvi kmetijski presežki posledično botrovali iznajdbi pisave, dolga, denarja, države, vojske, duhovništva, birokracije, tehnologije in celo prve oblike biokemičnega vojskovanja.

Pa vendar prve neenakosti, ki jih je prinesla kmetijska revolucija, niso bile nič v primerjavi s tistimi, ki jih je povzročila naslednja, industrijska revolucija. Ta je ustvarila še eno, zares veliko protislovje: soobstoj bajnega bogastva in nedopovedljive revščine. Od tam dalje so se neenakosti le še povečevale.

Varufakisova knjiga, ki se resnih vprašanj loti z dobršno mero jasnega uvida v srž stvari, a pri tem ostaja v razlagi čudovito preprost, pri čemer si mestoma za ponazoritev izposoja prispodobe iz mitov, literature in celo filmske umetnosti, ponuja vendarle upa poln epilog. No, skoraj, ker ...

  • »Vsa ta pripoved o gospodarstvu spominja na Matrico, prav takšno, kot jo je opisal Morfej Neu: virtualna resničnost, ječa našega razuma, katere smisel je v tem, da nam neprestano prikriva grenko resnico. Katero resnico? Resnico, da smo mi ljudje, postali sužnji strojev, ki smo jih iznašli zato, da bi nam služili. Resnico, da smo – namesto, da bi trgi služili nam, ljudem – postali ne samo uslužbenci teh brezosebnih, nečloveških trgov, ampak tudi njihovi sužnji. Resnico, da smo zgradili take družbe, da mnogi izmed nas spominjajo na Fausta brez Mefista, manjši del pa tudi na doktorja Frankensteina, stvarnika strašnih pošasti, ki ogrožajo njegovo življenje. Resnico, da ves dan tečemo, da bi si pridobili stvari, ki jih v resnici sploh nočemo niti jih ne potrebujemo – vse to pa le zato, ker jih je 'matrici' marketinga in oglasov uspelo projicirati v naš um. Resnico, da se obnašamo kakor brezumni virusi, ki uničujejo gostiteljev organizem, planet, na katerem živijo. Resnico, da naše družbe niso samo krivične, ampak tudi osupljivo neučinkovite, če pomislimo, kako zapravljajo naše možnosti, da bi proizvedli resnično bogastvo, posledica česar pa je spet to, da so – krivične. Nazadnje še resnico, da družba ostro kaznuje vsakogar, ki se sooči s to resnico in jo tudi izreče, kajti ta družba ne prenese soočenja s svojo podobo v ogledalu razuma in kritične misli.                                                                                         Kakor Neo, moja Ksenija, se tudi ti soočaš s težko odločitvijo med modro in rdečo tableto.«

Neo Matrica

Priporočamo!

Ta svet je lahko boljši – Janis Varufakis

varufakisČe se boste odločili za modro tableto, v želji, da bi še naprej živeli v varljivi laži, ki jo o naši družbi pripovedujejo 'resni' gospodarski analitiki, Evropska komisija in uspešni oglaševalci, boste najverjetneje še naprej posegali po klasičnih ekonomskih priročnikih, ki jih boste odložili na pol prebrane in še bolj zmedeni, kot ste bili.

Če pa se boste tako kot Ksenija in z njo številni drugi bralci po svetu odločili za rdečo tableto, boste v roke vzeli Varufakisovo novo knjigo Ta svet je lahko boljši – Kako sem hčeri razložil gospodarstvo. Janis Varufakis vam z njo ponuja stališča in poglede, ki življenje v svetu, kakršen je, na žalost ne bo naredilo bolj, ampak kvečjemu manj znosno. Ali kot je dejal Morfej Neu (in v knjigi večkrat zapisal Janis Varufakis): »Edino, kar ti obljubljam, je resnica. Nič več!«