Seveda se vsi zavedamo, da bi morali jesti samo hrano, ki deklaracije sploh ne potrebuje. Sadje zelenjava, meso, mleko, moka ... A realnost je žal drugačne in branje deklaracij (sestavine ) ter prehranskih tabel bi moralo postati naše obvezno čtivo.
V poplavi naštetih sestavin pa se kar hitro lahko izgubimo. Na kaj morate biti še posebej pozorni?
Dodani sladkor
Naša prehrana naj bi vsebovala čim manj dodanega sladkorja. Smernice so postavljene pri pribl. 100 kcal za ženske (kar je približno 25 g sladkorja oz. 5 do 6 čajnih žličk, 5 vrečk sladkorja za v kavo), za moške malce več. Dodani sladkor na prehranskih tabeli živila ni označen, tam izvemo samo skupno število sladkorjev v živilu, naravnih in dodanih. Tudi ko preberemo deklaracijo oz. sestavine, se dodani sladkor skriva pod različnimi imeni: saharoza, glukoza, fruktoza, laktoza, maltoza, dekstroza, koruzni sirup, invertni sladkor, invertni sladkorni sirup, melasa, rjavi sladkor, kristali sladkornega trsa, evaporiran trsni sladkor. Ne pozabimo; tudi če so živilu dodana naravna sladila, kot so med, agavin ali javorov sirup, kokosov sladkor ... gre še vedno za dodani sladkor.
Transmaščobe
Tudi o transmaščobah se veliko piše in opozarja na njihovo škodljivost. V idealnem svetu bi moral biti njihov vnos 0 g. Tudi transmaščob med sestavinami ne boste zasledili, niti v prehranski tabeli. Skrivajo se v hidrogeniziranih oz. delno hidrogeniziranih rastlinskih oljih, pa naj gre za palmovo, sojino, sončnično ali katerokoli drugo olje, čim je zraven beseda hidrogenizirano, naj izdelek ostane na polici.
Natrij oz. sol
Poleg tega da je večina industrijske hrane obogatena s sladkorjem, je večina take hrane bogata tudi s soljo. Največ se je skriva v predpripravljenih živilih in slanih prigrizkih. Priporočen dnevni vnos soli za odrasle je 5 g. Količino soli v izdelku preverimo v prehranski tabeli, kjer bo izpisano koliko g soli je v 100 g izdelka. Potem pa je treba te grame še pomnožiti s količino izdelka, ki ga bomo dejansko zaužili. Npr. 1,5 g soli v golažu ali pici, na prvi pogled morda ni videti veliko. A porcija pice oz. golaža ima vsaj 300, če ne 400 g, kar pomeni, da samo z eno jedjo pri enem obroku skoraj že dosežemo zgornjo mejo dnevnega vnosa.
