Organizacija WHO je izdala seznam zdravstvenih groženj za svetovno prebivalstvo za leto 2018. Na seznamu se je znašla postavka, ki je v preteklih letih ni bilo - bolezen X.
Seznam Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki vključuje nevarne bolezni, ki lahko sprožijo pandemijo ali epidemijo, je v preteklih letih vključevala osem sicer precej strašljivih okužb, od Zike in Ebole, do sindroma akutne respiratorne stiske SARS. Zdaj se je osmim boleznim na seznamu pridružila še deveta, ki pa nosi precej skrivnostno ime - bolezen X.
Kaj je bolezen X?
Bolezen X je trenutno še hipotetična bolezen. To ni nek novi identificirani patogen, ki že ogroža ljudi na kakšnem odročnem kotičku sveta, ampak gre za pojav, ki ga v vojaški strategiji označujejo za "znano neznanko". V primeru bolezni X gre torej za bolezen, ki jo sproži biološka mutacija, nesreča ali teroristični napad in lahko s hitrim širjenjem preseneti svetovno prebivalstvo. Bolezen X je torej nekaj, kar se lahko pripeti.
Z uvrstitvijo bolezni X na seznam svetovne zdravstvene organizacije, se lahko ustrezne institucije pripravijo na morebitni pojav takšnega patogena. Pripravijo se lahko vse ustrezne strategije in načrti za odzivanje, v primeru, da se pojavi neka nova bolezen, ki se naglo širi med prebivalstvom.
Seznam najnevarnejših bolezni, ki lahko ogrožajo svetovno javnost (vir: WHO):
- Krimsko-kongoška hemoragična vročica (KKHV)
- Virus ebole in virus marburg
- Hemoragična mrzlica Lassa
- Bližnjevzhodni respiratorni sindrom in SARS
- Virus nipah (NiV) in henipavirus
- Mrzlica vzhodnoafriškega jarka (RVF)
- Zika
- Bolezen X
Kot so povedali na organizaciji WHO: "Bolezen X predstavlja vedenje, da lahko neznani patogen ustvari resno mednarodno epidemijo." Organizacija namreč želi imeti poleg pripravljenosti na izbruh širjenja znanih bolezni pripravljene tudi rešitve za primer, da svet doleti neka prej neznana bolezen. To je postalo še toliko bolj nujno v času, ko imajo nekatere države v svojem arzenalu močna biološka orožja.
Čeprav so incidenti z biološkimi orožji v zgodovini redki, pa se to v prihodnje lahko spremeni. S tem seveda ni mišljeno le v primeru vojn, kjer bi se takšno orožje uporabilo, ampak tudi v primerih, da iz vojaških laboratorijev uide kakšna nova, umetno razvita bolezen.
Tveganje razvoja nove bolezni v živalih
Posebno mesto v razvoju načrtov za boj z morebitno boleznijo X predstavlja tudi tveganje, ki ga predstavljajo živali. V zadnjem stoletju je bilo kar 70% vseh novo odkritih boleznih živalskega izvora, med njimi tudi notorična ebola. Epidemija ebole v zahodnem delu Afrike, ki je trajala od 2013 do 2016, naj bi se začela z enoletnim dojenčkom, ki ga je ugriznil okužen netopir. Bolezen se je nato razširila na mamo, sestro in babico, v naslednjih letih pa je potem povzročila smrt 11.000 ljudi v državah Gvineje, Liberije in Sierra Leone.
Tudi HIV je inicialno živalskega izvora. Epidemija med ljudmi se je zelo verjetno začela, ko je nekdo ubil in pojedel okuženega divjega šimpanza. Od začetkov pojavljanja HIV pri ljudeh pa do danes, je ta bolezen ubila že 35 milijonov ljudi.
Najverjetnejši vir bolezni X bo, če se bolezen kadarkoli pojavi, domača živina. Velike skupine živali (piščanci, prašiči, ponekod tudi kamele) se na kmetijah zadržujejo skupaj na majhnih prostorih in predstavljajo idealni inkubator za nove bolezni. Virusi, ki nenehno mutirajo, se tako hitro širijo od živali do živali in potem na človeka.
Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije
