Jubilejna knjiga o vojaškem strategu in umetniku Rudolfu Maistru

Jubilejna knjiga o vojaškem strategu in umetniku Rudolfu Maistru (foto: emka.si, mladinska knjiga) emka.si, mladinska knjiga
8. 11. 2018

Mineva sto let, odkar je Rudolf Maister s svojimi podvigi začrtal severno mejo Slovenije. Založba Mladinska knjiga je ob tej priložnosti izdala album, ki Maistra predstavlja kot neustrašnega vojaškega stratega, pa tudi kot pesnika, knjigoljuba in slikarja. Knjiga je delo številnih avtorjev, vsebuje bogat izbor slikovnega in dokumentarnega gradiva.
 

Maister (1874-1934) je s svojimi borci odigral pomembno vlogo ob koncu prve svetovne vojne in v času oblikovanja Kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je združila južnoslovanske narode nekdanje Avstro-Ogrske.

Maistrovo življenjsko pot - sledove je med drugim pustil v rojstnem Kamniku, Ljubljani, Mariboru in Uncu - je z vsemi vidiki njegove osebnosti, od umetniško-ustvarjalnega delovanja do politično-vojaškega, v knjigi opisal Mihael Glavan. Kot je dejal na današnji predstavitvi, je bil Maister človek poguma in rojen voditelj, ki so mu vojaki in drugi sodelavci brez zadržkov sledili. "Imel je povezovalno in odločevalno moč, ki ga je potem pripeljala do položaja generala v odločilnih dnevih v novembru 1918," je dejal. Eden takšnih je današnji dan pred sto leti, ko je Maister naredil načrt za mobilizacijo slovenske vojske za ubranitev severne meje.

A Maister ni bil le neustrašni vojaški strateg, branitelj naše severne meje, ki se je po Glavanovih besedah "znal v odločilnih trenutkih odločati pravilno in hitro", pač pa tudi pesnik, slikar ter po besedah Vlaste Stavbar tudi velik ljubitelj slovenske besede in knjig. Njegova ljubezen do zbiranja knjig je zrasla v veliko zasebno knjižnico s skorajda 6000 enotami gradiva.

Kot je pojasnila skrbnica Maistrove knjižnice pod okriljem Univerzitetne knjižnice v Mariboru, je knjižnico zasnoval do leta 1912 in jo nato dopolnjeval. Potovala je v mesta njegovega službovanja, po ohranjenih zapisih je bila urejena v štirih omarah: v prvi je bilo slovensko časopisje, v drugi slovenska poezija, v tretji zgodovinska dela in v četrti stare slovenske knjige, med njimi Dalmatinova Biblija.

V času druge svetovne vojne je knjižnici grozila nevarnost, skrili so jo v Zagreb, leta 1946 pa pripeljali nazaj v Maribor. Leta 2014 so jo v Univerzitetni knjižnici Maribor prenovili na način, kot je bila urejena v Maistrovem stanovanju v Mariboru. Gre za izjemno bibliofilsko zbirko in se kaže na to, da bo predvidoma do 22. oziroma 23. novembra Maistrova knjižnica vendarle razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, je napovedala Vlasta Stavbar.

Igor Grdina v knjigi spregovori o odločilnih dnevih novembra 1918, Alenka Puhar predava o Maistrovinah v kulturni krajini, Milček Komelj pa se posveti Maistrovemu likovnemu ustvarjanju, portretom in spomenikom. Študije o Maistrovi vsestranski ustvarjalnosti so prispevali tudi Andrej Misson, Alenka Juvan, Peter Krečič in Milan Lovrenčič. Bogat izbor dokumentarnega in slikovnega gradiva je naredil Primož Premzl, ponatise spominskih člankov je pripravil Aleš Berger, knjigo je oblikoval Klemen Kunaver.

Knjiga z naslovom Rudolf Maister - sto let severne meje med drugim vsebuje ponatis Maistrove pesniške zbirke Kitica mojih iz leta 1929, seznam vseh uglasbenih Maistrovih pesmi, med drugim je imel po besedah urednice Nele Malečkar poseben odnos z Emilom Adamičem, in prvič objavljeno Maistrovo sliko Mesečina iz leta 1896.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri