Je problem holesterol? Veliko lahko naredite sami!

Je problem holesterol? Veliko lahko naredite sami! (foto: Igor Zaplatil) Igor Zaplatil
Vir: Lady
1. 11. 2016

O krvnih maščobah ali holesterolu kroži nešteto podatkov, nekateri temeljijo na znanstvenih dognanjih, nekateri pa izvirajo iz ljudskih govoric. Zagotovo je res, da je holesterol v človeškem telesu nepogrešljiv. Ko so njegove vrednosti nad dopustno mejo, postane eden od največjih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov.

Nezdrav življenjski slog, zvišan krvni tlak, povečane vrednosti krvnega sladkorja, čezmerna telesna teža in debelost ter povečane vrednosti krvnih maščob, zlasti holesterola, so dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, ki so v Sloveniji še vedno najpogostejši vzrok smrti.

Samo zaradi teh bolezni (srčnega infarkta, možganske kapi) umre več kot vsak tretji Slovenec oziroma Slovenka. Prepogosto gre za prezgodnjo smrt, ki bi jo lahko preprečili, če bi zmanjšali dejavnike tveganja. Marsikdo se ne zaveda, zakaj je povišan holesterol nevaren, in ne ve, kaj lahko naredi sam in kako mu lahko pomaga zdravnik.

Na srečo lahko veliko naredimo sami z zdravim načinom življenja in zdravljenjem z zdravili, ki so učinkovita le, če jih jemljemo redno.

Posledice so lahko hude

Kljub vsem znanim podatkom srčno-žilnim boleznim ne namenjamo dovolj pozornosti. Zato se sprašujemo, ali te bolezni poznamo dovolj, ali se res zavedamo njihovih posledic.

Na novinarski konferenci Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije so o resnicah in zmotah glede povišanega holesterola ter o njegovem obvladovanju govorili prim. Matija Cevc, dr. med. (Klinični oddelek za žilne bolezni, UKC Ljubljana), prof. dr. Aleš Blinc, dr. med. (predstojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni, Interna klinika, UKC Ljubljana), Damijan Perne, dr. med., specialist psihiater, in Tanja Žontar, dipl. m. s.

Številne raziskave dokazujejo, da je treba ciljne vrednosti holesterola ohranjati dolgoročno, saj je napoved za zdravje slabša, če smo dejavnikom tveganja izpostavljeni dlje časa. Dokazano je, da znižanje holesterola v krvi bistveno upočasni napredovanje ateroskleroze in s tem zmanjša nevarnost za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi ali pretočnih motenj v arterijah nog.

Z znižanjem holesterola LDL za 1 mmol/l lahko tveganje za srčno-žilno umrljivost in srčni infarkt zmanjšamo za 20 odstotkov. Zato je pomembno, da vsak posameznik sprejme odločitev za skrb za svoje zdravje tudi tako, da zaupa svojemu zdravniku in redno jemlje predpisana zdravila. Zdravnik namreč bolnika pozna, spremlja njegovo zdravstveno stanje in natančno ve, kakšno zdravljenje in katera zdravila so zanj optimalna in zakaj se je odločil zanje.

"Dlje ko traja izpostavljenost visoki ravni holesterola, večjo škodo se naredi na žilnih stenah. To dejstvo je najbolj očitno pri tistih, ki imajo družinsko obliko motnje, saj imajo pri tej obliki visoko raven holesterola že otroci. Taka oblika je tudi najpomembnejši vzrok za zgodnjo srčno-žilno bolezen. Zelo pomembno je torej, da take osebe čim prej odkrijemo in ustrezno zdravimo," je prepričan prim. Matija Cevc, dr. med.

Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., je poudaril, da holesterol ni zgolj škodljiva, temveč je nujno potrebna sestavina našega telesa. "Narava je zato vzpostavila zapleten sistem za njegovo uravnavanje v telesu. Vsakršna motnja v tem 'sistemu' pa se odraža v pospešeni aterosklerozi in zvečanem tveganju za srčni infarkt."

Svoj vidik k ozaveščanju o bolezni je dodala tudi medicinska sestra Tanja Žontar, ki meni, da bi bilo nujno, da postane pomembnejše svetovanje in spremljanje bolnikov s strani medicinske sestre, ki ima za to tudi potrebno znanje.

Tudi sam prestal infarkt

Specialist psihiater Damijan Perne, dr. med., poudarja tudi psihološko težo, ki jo bolnik nosi po takšni bližnji smrti, kot je miokardni infarkt, ki ga je pred leti zaradi nezdravega načina življenja doživel tudi sam.

"Miokardni infarkt je zelo resen zdravstveni zaplet, ki prej aktivnega – uspešnega človeka v trenutku sooči z njegovo ranljivostjo in minljivostjo ter ga prestraši. 20–30 odstotkov pacientov v prvem letu po MI potrebuje psihiatrično intervenco zaradi razvoja anksiozne ali depresivne motnje. Pomembna je zgodnja prepoznava teh motenj, ko je še dokaj enostavna zamejitev težav in preprečevanje hujših oblik. Pogosto zadostuje že odkrit pogovor o bolezenskem poteku in posledicah, pomembna pa je tudi podpora svojcem, ki jo sicer pogosto spregledamo. Ob bolj izraženih psihičnih motnjah (razvoj resnejše depresije ali anksioznosti s paničnimi napadi) je za dosego psihične rehabilitacije pomembna čimprejšnja psihoterapevtska in/ali medikamentozna obravnava."

Tekst: A. K.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri