Islandija: Zaradi mikrobov se na ledeniku sprosti do 41.000 ton metana dnevno!

Islandija: Zaradi mikrobov se na ledeniku sprosti do 41.000 ton metana dnevno! (foto: Profimedia) Profimedia
Vir: STA
26. 11. 2018

Na islandskem ledeniku Solheimajökull, ki se dviga ob z ledom prekritem vulkanu Katla, se v poletnih mesecih proizvede 41 ton metana na dan. Za to so odgovorni mikrobi, ki uspevajo ob toploti vulkana. Ustvarijo toliko metana, kot ga proizvede 136.000 krav.

"To je ogromna količina metana, ki iz vode, nastale pri taljenju ledu, prehaja v atmosfero," je povedal vodja študije Peter Wynn z univerze v britanskem Lancasterju. "To močno presega količine metana, ki v atmosfero prehajajo iz neledeniških rek," je dejal in dodal, da je to več kot 20-krat večja količina, ki jo v zrak izpustijo vsi drugi evropski vulkani skupaj.

Vzorce so vzeli v jezeru z vodo, ki nastaja pri taljenju ledu, ob robu ledenika. Največja koncentracija je bila tam, kjer voda priteče izpod ledenika in se izlije v jezero. To kaže, da metan izhaja izpod ledenika. Ledeniška struga vsebuje popolno mešanico pogojev za proizvodnjo metana, to so mikrobi, nizka raven kisika, organske snovi in vodo. Poleg tega neprepustni ledeniški pokrov vse skupaj zadrži, piše na spletni strani univerze Lancaster.

Pri tem pa ima pomembno vlogo tudi vulkan Katla, ki leži ob ledeniku. Vulkan ne proizvaja metana, temveč zagotavlja pogoje za uspevanje mikrobov in izpuščanje metana v okoliške vode, nastale s taljenjem ledu. Ko voda pride do struge, pride v stik s plini, ki jih proizvaja Katla. Ti plini zmanjšujejo koncentracijo kisika v vodi, kar pomeni, da se določena količina metana spusti v vodo, ne da bi se spremenil v ogljikov dioksid. To se namreč običajno zgodi, ko metan pride v stik s kisikom.

"Metan ima 28 večji potencial za globalno segrevanje kot ogljikov dioksid. Zato je pomembno, da vemo, kako različni viri metana izhajajo v atmosfero in kako se lahko v prihodnosti spreminjajo," je povedal Wynn.

Profesor hidrotermalne geokemije na univerzi na Islandiji Andri Stefansson, ki ni sodeloval v študiji, pa je dejal, da te ugotovitve zagotavljajo nove in pomembne informacije o izvoru in tokovih metana na površju Zemlje in pomenu tega toplogrednega plina, ki iz takšnih sistemov izhaja v atmosfero.

Avtorji študije so ob tem poudarili, da še ne vedo, kaj bo prinesla prihodnost. Menijo, da se bo količina metana na kratek rok ob taljenju in tanjšanju ledenika povečala, na dolgi rok pa se bo ta proces verjetno sam omejil, saj med drugim brez ledu proizvodnja metana ni mogoča.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri