Ali tudi vi sovražite plačevanje položnic?
Verjamem, da nisem edina. Nekateri ljudje so zelo dobro organizirani, položnice si lepo sortirajo in jih plačujejo v roku ali celo pred rokom. Jaz? Vso pošto, ki je videti, kot da so v njej položnice, mečem na kup, in ko postane tako velik, da se začne sesedati, se šele lotim odpiranja kuvert in plačevanja. Vendar to ni šala mala. Na vsak tak podvig se moram psihično pripraviti, kar traja dan, dva ali tri, včasih cel teden. Razlogov za moje oklevanje je več. Predvsem se mi,enostavno rečeno, ne ljubi.
Ni ga manj kreativnega in bolj duhamornega dela, kot je plačevanje položnic. Še likala bi raje, če bi pri nas doma kdo nosil srajce. Tla raje čistim, na kolenih, ali pomivam ploščice v kopalnici, kot plačujem položnice. Drugi razlog je strah. Kaj če najdem med položnicami kako šokantno? Recimo za kurjavo. Ti zneski pozimi segajo v več stotin evrov. Take položnice navadno potisnem na dno kupčka takoj, ko jih odprem, da se z njimi soočim na koncu. Da prej prediham, se umirim, se zberem, premagam odpor.
Saj ne da položnic ne bi mogla plačevati. Finančnih težav hvala bogu nimam. Ampak ko vtipkam dve- ali večmestno številko v računalnik in potrdim plačilo in mi ekran prikaže za toliko in toliko nižji znesek na bančnem računu, me stisne pri duši. Evo, spet imam manj denarja. Znano?
Da bi premagala odpor, sem razvila posebno tehniko. Postopam takole: predse dam položnico in malce pomeditiram na temo njene vsebine. Elektrika, recimo. Pomislim na vso elektriko, ki smo jo porabili tekom meseca, kako nas je grela, nam kuhala, nam sušila lase, nam poganjala računalnike in polnila telefonske baterije. Koliko dobrega je za nas storila elektrika ta mesec! Znesek? Ma, z veseljem plačam, tule imate! Še napitnino bi jim dala, če bi mi dali to možnost. Naslednji? Telefon.
Ta račun je višji od elektrike, ampak glej, telefon uporabljam vsak dan. Celo dva, enega službenega in enega zasebnega. Koliko strank sem naročila s to napravico, koliko prijetnih klepetov opravila, koliko nujnih klicev in sporočil se je pretočilo skozi ta moja telefona. Pa obrok za novo napravo je zraven, poglej si no ta čudoviti novi Samsung, evo, tukaj imaš, Telekom, izplačaj delavcem plače, z mojo pomočjo. In tako z lahkim srcem vtipkam znesek in se lotim naslednjega.
Zavarovanje za hišo? Tu rabim malo več domišljijske motivacije, ker v dvajsetih letih nisem še nikoli koristila zavarovanja, ampak glej, kaj če bo potres, če ne plačam tega, ostanemo brez strehe nad glavo. Evo ti, zavarovanje, hodi z bogom. In tako naprej. Na koncu hvaležno pogledam kup odkljukanih položnic, službene spravim v fascikel, zasebne zmečem v koš, in grem lahkega srca spat.
