Zidovi hiše, ozelenjeni s plezalkami, se lepo vključijo na vrt, poleti se ne segrejejo tako močno in ponujajo dom veliko živalim. Pri intaktni ozelenitvi zidov je treba paziti na precej stvari.
Na starejših stavbah se nam zdi ozelenitev fasad romantična. Pri novih hišah pogosto prevlada skrb zaradi morebitne škode na zidovih. Tveganje je dobro presoditi. Treba je paziti na nekaj podrobnosti.
Intaktni zidovi so zaščita pred škodo
Na steni, poraščeni z bršljanom, naj ne bi bilo razpok, v katerih se redno nabira vlaga. Preverite fasadni omet na hiši, da lahko izključite morebitne poškodbe. Če oprijemalne korenine odkrijejo trajno mokro mesto, se spremenijo v prave vodnate korenine in se vrastejo v razpoko. Z debeljenjem lahko škodo poslabšajo tako, da odluščijo omet s stene. Pri kakovostno ometanih opečnatih zidovih te težave ni.
Srobot za ozelenitev
Sroboti (Clematis) se počutijo dobro na polsenčnem robu gozda. Če jih želite uporabiti za ozelenitev sten, naj bo hišna stena obrnjena proti vzhodu ali zahodu. Vitičasta opornica – po možnosti lesena – naj bo zaradi dobrega prezračevanja odmaknjena od stene nekaj centimetrov. V zemljo dajte humus iz listja ali zemljo za sajenje in posadite srobot približno za širino dlani globlje, kot je bil v loncu. V boju s konkurenčnimi koreninami se dobro obnese kamnita plošča, ki jo postavite v zemljo. Območje korenin pokrijte z zastirko iz lubja in zasenčite z višjimi trajnicami.
Plezalke, ki so občutljive za mraz
Trompetovka (Campsis radicans) spada med redke plezalke, ki po zaslugi oprijemalnih korenin dobro shajajo brez opore. Kot mlada rastlina je zelo občutljiva za mraz, zato potrebuje zelo sončno in zaščiteno rastišče. Idealna je sončna južna stena v notranjem dvorišču, ki je zaščiteno pred vetrom. Območje korenin sveže posajenih primerkov osipajte v prvih zimah z listjem in poganjke zaščitite pred mrazom s kopreno. Območje korenin zasenčite tako kot pri srobotu. Dobro ukoreninjene rastline brez težav prenašajo vroče mestno podnebje in začasno suha tla.
Odstranite ostanke oprijemalnih korenin
Če hišo ozelenite z bršljanom ali viniko, gre za odločitev za vse življenje. Oprijemalne korenine oziroma ploščice se trdno povežejo z zidovjem. Poganjke lahko strgate z zidov, ostanke oprijemalnih korenin pa odstranite težje. To lahko naredite s trdo krtačo, vodo in veliko potrpežljivosti. Pri neizoliranih masivnih zidovih, ki so odporni proti požaru, lahko rastline požgete.
Oblikovanje bršljana
Ozelenitev zidov z bršljanom oblikujte enkrat letno tako kot živo mejo. Najbolje je, da uporabite ostre ročne škarje za obrezovanje žive meje. Lahko vzamete tudi električne, vendar boste z njimi močno poškodovali liste. Scefrani robovi listov se posušijo in nastanejo ne preveč lepa rjava mesta. Ker bršljan močno zraste, morate okna in vrata izrezati več kot enkrat letno. Pazite na to, da poganjki ne prodrejo v majhne odprtine. V nasprotju z večino drugih rastlin bršljan raste tudi na mestih z manj svetlobe.
Primerna plezalna opora
Rastline imajo različne plezalne strategije: glicinija ovije oporo s poganjki in potrebuje predvsem navpične opore. Srobot ovije svoje podaljšane listne peclje okrog letvic. Vitičasti špalir zanj naj bi bil narejen iz tankih, vodoravno in navpično razporejenih letvic. Vrtnice vzpenjavke tvorijo dolge poganjke brez posebnih plezalnih organov. Najboljšo oporo najdejo s svojimi trni na vodoravnih lesenih letvicah. Bršljan ne potrebuje plezalne opore. Stena naj bo hrapava in ne presvetla.
Zelene klimatske naprave
Ozelenitev zidov z viniko ali bršljanom ugodno vpliva na klimo v prostoru. Zid se poleti ne segreje tako močno, ker ga zasenči listje in listi z izparevanjem dodatno hladijo zrak. Bršljan z zimzelenim listjem pozimi zmanjša izgubo toplote. Zelene stene imajo tudi visoko ekološko vrednost, kajti pticam in številnim drugim malim živalim nudijo gnezdišča in življenjski prostor. Poleg tega listi filtrirajo veliko finega prahu iz zraka.
Pazite na divje poganjke na viniki
Vinika (Parthenocissus tricuspidata 'Veitchii') se razmnožuje s cepljenjem na Parthenocissus quinquefolia in kot mlada rastlina pogosto tvori divje poganjke. Te zlahka prepoznate po listih: medtem ko ima sorta 'Veitchii' markantne liste s tremi konicami, imajo listi na cepilni podlagi, kot je divji kostanj, pet posameznih lističev. Poleg tega tvorijo poganjki manj oprijemalnih ploščic in ne plezajo tako dobro. Divje poganjke odstranite dovolj zgodaj, da se ne razbohotijo.
Glicinija potrebuje trdno oporo
Z glicinijo (Wisteria) kot okrasom na fasadi bodite previdni. Rastlina zraste zelo velika in njeni poganjki se z leti močno odebelijo. Lahko zdrobijo vitičaste opore iz tankih lesenih letev, strešne žlebove in cevi za deževnico. Kot plezalne opore so se obnesle pokončne jeklene vrvi, ki so s trdnimi držali pritrjene na fasado.
Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
