V Ljubljani so danes predstavili zbornik Skozi oči prekariata: brez konsenza, pod katerega se je podpisal direktor Inštituta za študije prekariata Črt Poglajen. Zbornik prek intervjujev s posamezniki različnih družbenih vlog obravnava družbeno vlogo prekarnih delavcev, ki je po Poglajnovih besedah še vedno zelo različno pojmovana.
Zbornik je pregled intervjujev, ki jih je pretežno Poglajen opravil lani in letos. Kot je pojasnil na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, gre za 56 intervjujev s posamezniki, ki v Sloveniji in EU oblikujejo javno mnenje in politiko na tem področju.
Intervjuji, ki so jih pred tem objavljali na spletnem portalu Skozi oči prekariata, so oblikovani tako, da se osredotočajo na tri ključne teme. To so razumevanje prekarnosti kot družbenega fenomena, razumevanje odnosa med prekarno zaposlenimi, sindikati in državo ter vpliv, ki ga bo na delo in družbo imela četrta industrijska revolucija.
Po Poglajnovih besedah so raziskovalci v prvi vrsti ugotovili, da so mnenja glede prekarnosti različna in da je do soglasja še daleč. "Razlik med strokami pravzaprav ni toliko, kolikor je velika razlika med denimo stroko in politiko, sindikati in delodajalci ter oblikovalci javnega mnenja," je povedal.
Kot ključno je navedel vzpostavitev terminov, glede katerih se bo stroka strinjala, saj se bo po njegovih besedah na podlagi tega gradilo tudi javno mnenje.
Med posamezniki, katerih pogledi so predstavljeni v zborniku, so med drugim aktualni predsednik republike in dva nekdanja, ministrica za delo, evropska komisarka za delo, ljubljanski metropolit, ljubljanski župan, poslanci, evropski poslanci, vodje sindikalnih central, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije ter glasbena skupina Laibach.
Poglajen je povedal, da sta ga presenetili predvsem mnenje prvega predsednika samostojne Slovenije Milana Kučana, ki vso odgovornost za reševanje problematike prekarnosti pripisuje sindikatom, in ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta. Slednji po Poglajnovih besedah zagovarja vrednote, ki so precej sorodne levičarskim.
Na novinarski konferenci je sodelovala tudi generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije Špela Stare, ki je ocenila, da prekarnost v medijih še vedno ni dovolj zastopana. Mediji bi na takšne stvari po njenem mnenju nujno morali opozarjati, vendar poudarja, da je težava verjetno tudi v tem, da je prekarnost najpogostejša prav v medijih.
Statistika kaže, da je konec minulega leta v Sloveniji poklic novinarja opravljalo 2295 oseb, pri čemer je bilo samozaposlenih 690. Tako je po besedah Staretove v prekarnem položaju približno tretjina vseh novinarjev. Kot je poudarila, sta več kot dve tretjini takšnih novinarjev verjetno v prikritem odvisnem razmerju, ne pa svobodnem poklicu. Možnosti za slednjega so v Sloveniji zaradi majhnosti trga po njenih ocenah namreč zelo skromne.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
