Gotovo poznate rek 'je kuhala mulo', ali 'je držal rilec nekaj dni', ali pa 'so imeli v družini tiho mašo', pri nas Primorcih se reče, da nekdo drži mužo. Očitno je obdobje 'je slika, ni tona' pogosto pri slovenskih družinah. Grozljivo in nedopustno!
Namreč, ko takole molčimo in se pri tem sami pred seboj izgovarjamo, da je to zato, ker smo tako jezni, da potrebujemo nekaj dni, da se ohladimo, se pereča problematika, ki je pravzaprav privedla do krega, ne razreši.
Partnerja se o nesporazumu ali različnih stališčih ne pomenita, saj gresta v fazo molka. Po nekaj urah, dnevih ali tednih tišine v hiši začne eden od zakoncev počasi spet načenjati pogovor, drugi pritegne in nekako se pogovarjajo naprej, kot da se ni nič zgodilo, a rešen problem ali nesporazum tako seveda ni. Ali se vsi tega zavedate zdaj, ko takole natančno poskušam podati opis tega nesrečnega in zelo nezdravega pojava?
Razumem, da smo ljudje različni in da potrebujemo različno dolg odzivni čas, da se po nekem prepiru umirimo in razmislimo, kaj se je sploh zgodilo in zakaj. A nujno potrebno je, da se po preteku nekaj ur ali naslednji dan par usede z mirnimi živci in po prespani noči ter se kljub predhodnim zameram pogovori. Skomunicira, kaj je šlo narobe, da je prišlo do hude krvi in glasnega nestrinjanja. Ugotovita in konstruktivno analizirata, da se morebiti tudi še vedno ne strinjata o določenem predmetu diskusije, a da jima njun zdrav in ljubeč odnos več pomeni, kot egoistično vztrajanje pri lastnem prav.
Preberite več na Aktivni.si
Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu
