Imamo kar 21-krat večjo verjetnost, da doživimo požar v naši stavbi, kot da zadenemo glavni dobitek

23. 6. 2017
Deli
Z leve Matjaž Grilc, Barbar Škraba Flis, Črtomir Remec in Gregor Kušar (foto: Petra Kavčič)
Petra Kavčič

»V zadnjih dveh letih je bilo na področju nove gradbene zakonodaje s strani Inženirske zbornice Slovenije (IZS) vloženega veliko truda.«

»V zadnjih dveh letih je bilo na področju nove gradbene zakonodaje s strani Inženirske zbornice Slovenije (IZS) vloženega veliko truda. Z našimi zahtevami na tem področju smo začeli že pred zadnjimi državnozborskimi volitvami. Nekaj od njih je bilo vključenih tudi v koalicijsko pogodbo, tri četrtine naših pogajalskih izhodišč pa uresničenih tudi v predlogih nove gradbene zakonodaje. Kar zadeva predlog novega gradbenega zakona, ta ni bistveno boljši in ne bistveno slabši od obstoječega. Pri zakonu o pooblaščenih arhitektih in inženirjih pa smo iz vidika zbornice dosegli bistveno boljše spremembe – vse z namenom, da zagotovimo večjo strokovnost inženirjev in bolj učinkovit strokovni nadzor. Zbornica bo lahko odslej vplivala tudi na kakovost dela naših članov – do sedaj smo namreč lahko zgolj izdajali pooblastila za delo, hkrati pa nismo mogli ničesar narediti glede tistih, ki so delali slabo in povzročali škodo vsem članom zbornice,« je na regijskem srečanju Inženirske zbornice Slovenije (IZS) v Celju, na katerem je bila ena od glavnih tem prav predstavitev ključnih novosti novega gradbenega trojčka, pred člani zbornice povedal Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije (IZS).

Obenem je pohvalil delo predstavnikov zbornice, ki so se v preteklem letu več kot 100 ur usklajevali s predstavniki pristojnega Ministrstva za okolje in prostor (MOP). Nova prostorska, gradbena in poklicna zakonodaja, ki jo je prejšnji mesec potrdila vlada, ravno danes začenja obravnavo v državnem zboru. Najprej bosta na vrsti Gradbeni zakon in Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, vsi trije zakoni pa se bodo v državnem zboru predvidoma srečali septembra. »Od Gradbenega zakona smo pričakovali precej več, kot je prinesla zadnja verzija. Ideja je bila, da bi bila projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja čim manjša in da bi bilo investitorju potrebno izdelati zelo malo dokumentacije ter da bi ta predstavljala le utemeljitev posega v prostor. Na koncu se ni izšlo tako, kot smo si želeli. Tudi ministrstvo, ki je na začetku podpiralo to idejo, je na koncu kar samo odstopilo od nje. Na tem področju torej ostajamo pri rešitvah glede projektne dokumentacije na nivoju sedanjih,« je o nekaterih ključnih spremembah, ki jih prinaša predlog novega Gradbenega zakona, spregovorila Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka IZS, ki je tudi aktivno sodelovala na usklajevanjih v okviru delovne skupine Ministrstva za okolje in prostor. »Med pomembnimi novostmi je to, da bomo dobili enotni obrazec za zahtevo za gradbeno dovoljenje, ki bo enak za vse upravne enote in tudi za MOP, v kolikor gre za državni objekt. Poleg tega bo precej podroben. Čeprav bomo v prihodnje formalno oddajali manj obsežno gradbeno dokumentacijo, to v ozadju pomeni, da je ne bo treba tudi manj narediti. Verjetno ravno toliko kot sedaj.«

Po besedah Škraba Flisove zakon prinaša tudi tri vrste legalizacij objektov, ena izmed njih pa je tudi dovoljenje za objekte daljšega obstoja. »Vsak objekt, ki bo 20 let v približno enaki obliki in enakem mestu stal in bo znal lastnik to dokazati na različne načine, kot jih omogoča zakonodaja, in predložil dokazilo o plačilu komunalnega prispevka, bo lahko na nek način tudi legaliziral ta objekt. Edini pogoj je, da ga inšpektor še ni prepoznal za nevarnega. Na IZS se s takšno rešitvijo nismo strinjali, saj za te objekte ne moremo z gotovostjo trditi, ali so varni ali ne. Lahko so nevarni, tudi če inšpektor tega še ni ugotovil in se podrejo celo že jutri,« je na nepremišljen vidik znotraj področja urejanja legalizacije objektov opozorila Škraba Flisova.

Predstavnikom IZS je v pogajanjih s pristojnim ministrstvom med drugim uspelo tudi ustaviti namero, da bi takšnim objektom podelili gradbeno in uporabno dovoljenje. »Uspeli smo s predlogom, da bodo omenjeni objekti po novem obravnavi kot objekti daljšega obstoja in kot takim se bo naredil tudi posebni zaznamek v zemljiški knjigi in v katastru stavb,« je še poudarila Škrabar Flisova.

Člani zbornice so lahko na srečanju prisluhnili tudi nekaterim glavnim spremembam, ki jih prinaša Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Večino teh namreč na IZS ocenjujejo za napredek. »Menimo, da bomo lahko z njimi dosegli višjo kakovost v stroki, razvoj stroke in ureditev razmer na trgu. Sam zakon prinaša tudi nove regulirane poklice. Po novem bomo imeli pooblaščene inženirje, pooblaščene arhitekte in pooblaščene krajinske arhitekte, medtem ko se geodeti po novem uvrščajo med pooblaščene inženirje,« je o eni pomembnih novosti omenjenega zakona spregovorila generalna sekretarka IZS.

Dobre rešitve Zakona o urejanju prostora, torej še zadnjega izmed paketa treh zakonov, pa je pred zbranimi člani povzel Matjaž Grilc, vodja projektne skupine za prostor IZS in predstavnik zbornice v pogovorih z MOP. »Če bi potegnili črto, se nam zdi daleč največji napredek zakona v tem, da je bilo prvič dodano poglavje o zemljiški politiki in ukrepih zemljiške politike, ki občinam omogočajo aktivno vlogo pri gospodarjenju z nepremičninami. Zakon je tudi jasno razdelil prostorske akte na strateške in izvedbene. Med temi je naredil jasno distinkcijo in uvedel regionalni prostorski načrt. Gre za strateški in ne izvedbeni akt, ki je namenjen razvojnim regijam. To je za našo državo izjemno pomembno, kajti pri 212 občinah ne more imeti vsaka svojega strateškega prostorskega načrta. Nujno je torej, da se prostor strateško ureja na podlagi večjih enot in to naj bi bile v prihodnje razvojne regije,« je poudaril Grilc in dodal, da kot napredek ocenjuje tudi vpeljavo gradbene parcele kot osnovne enote urejanja prostora in njene parcelacije že pred samo gradnjo.

V okviru tokratnega regijskega srečanja so predstavniki IZS izpostavili tudi aktualno problematiko zagotavljanja požarne varnosti objektov, ki je v zadnjih tednih zaradi požarov v industrijskem obratu podjetja Kemis na Vrhniki in stanovanjske stolpnice v Londonu postala tudi ena od osrednjih tem zanimanja medijev in širše javnosti. »Statistično gledano je v Evropi verjetnost, da v določeni stavbi pride do požara enaka 1:723.000, medtem ko je verjetnost dobitka sedmice pri igri na srečo, kot je Loto, enaka 1:15.380.937. Torej imamo kar 21-krat večjo verjetnost, da doživimo požar v naši stavbi, kot da zadenemo glavni dobitek. Pozabljamo pa, da se v primeru, če ni izvedenih vseh ustreznih požarno-varnostnih zahtev, vedno pogovarjamo o veliki materialni in socialni škodi,« je povedal odgovorni projektant požarne varnosti in član disciplinske komisije pri IZS Gregor Kušar, ki je bil gost tokratnega srečanja. Dodal je, da je na žalost narava ljudi taka, da se šele ob velikih nesrečah začnemo zavedati, kako se opuščajo bistvene zahteve, ki bi jih morale izpolnjevati vse stavbe v celoti, zaradi česar lahko imamo usodne težave. Hkrati je opozoril tudi na dejstvo, da se v Sloveniji trenutno srečujemo z deregulacije varstva pred požarom. Pred leti so se namreč ukinile revizije študij požarne varnosti in soglasja, ki jih je izdajala Uprava RS za zaščito in reševanje. Zato se – tudi v luči zadnjih dogodkov – pri IZS zavzemajo za ponovno uveljavitev omenjene dokumentacije. »IZS si prizadeva, da se na tem področju da veljavnost stroki. Razumevanje tehnoloških načrtov in elaboratov požarne varnosti vidimo kot bistvene dokumente, ki se morajo ohraniti in ne postavljati na stranski tir. Le na tak način bomo lahko priča dolgoročnemu razvoju stavb z vidika požarne varnosti,« je še opozoril Kušar.

Inženirska zbornica Slovenije (IZS), ki je bila ustanovljena pred 20. leti, združuje 7000 pooblaščenih inženirjev, ki kot projektanti, revidenti, nadzorniki in vodje del delujejo na področju graditve objektov. Združeni so v šestih matičnih sekcijah: gradbenih inženirjev, strojnih inženirjev, elektroinženirjev, inženirjev tehnologov in drugih inženirjev, inženirjev geodetov ter inženirjev rudarske in geotehnološke stroke. Osnovno poslanstvo IZS je dvigovanje gradbene kulture, ki vključuje informiranje, izobraževanje in etično delovanje članov. Sekcije in komisije IZS aktivno sodelujejo pri pripravi sistemske prostorske, gradbene, javno-naročniške in geodetske zakonodaje. IZS je podaljšana roka države, ki s pooblastilom izvaja licenciranje inženirjev v postopku graditve – ima 11 pooblastil po zakonih o graditvi objektov in geodetski dejavnosti. Je aktivna članica mednarodnih inženirskih združenj in zbornic. Zastopa tudi poklicne interese svojih članov.

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju