Slovensko-kitajska slikarka, ilustratorka in kaligrafka Huiqin Wang, ki je odraščala v času kulturne revolucije, študirala umetnost, od leta 1983 pa živi in ustvarja v Ljubljani, v svoji novi slikanici predstavlja zgodbo potovanja Marca Pola na Vzhod v dveh jezikih. Z njeno pomočjo bodo tako tudi naši najmlajši spoznavali Kitajsko, svilno pot in kitajski jezik.
Slikanico Jaz, Marco Polo bodo z veseljem vzeli v roke tako otroci kot odrasli, saj nam avtorica skozi slikovite opise dogodivščin Marca Pola približa svet drugačnih, na prvi pogled oddaljenih kultur in svetov.
- Rodil sem se v družini beneških trgovcev. Moji predniki so bili s hrvaške Korčule. Oče in stric sta trgovala na Vzhodu. Ko sem bil star petnajst let, sta se s poti vrnila s čudovitimi dragulji in dragoceno svilo. Pripovedovala sta mi o daljni in skrivnostni Kitajski, o kraljestvu, kjer se vse blešči v zlatu in kjer so vsi odeti v svilo. Odtlej sem sanjal, da bi se jima pridružil na popotovanju na Vzhod.
Marcova zgodba se začne, ko se je ta nekega jesenskega dne leta 1298 zbudil za rešetkami genovskega zapora in si tam nato krajšal dneve tako, da je pripovedoval sojetnikom o svojih prigodah na Vzhodu.
Med drugim jim je tako pripovedoval, kako ga je že pri sedemnajstih v svet odpeljala velika mladostna želja, da bi se tako najprej znašel v sirski Palmiri, ki je bila stičišče poti med Vzhodom in Zahodom. S karavano kamel so se nato odpravili na Kitajsko, pri čemer so prečkali strašno puščavo Takla Makan in prišli v Dunhuang. Do takrat ko jih je veliki kan Kublaj sprejel na svojem dvoru, pa so minila že štiri leta. Marka, ki je na Kitajskem spoznal mnogo čudovitih stvari, med katerimi je bilo tudi, da je Kublaj po odkritju tiska že uvedel papirnati denar namesto zlatnikov in srebrnikov, se je domotožje polotilo šele po sedemnajstih letih. Tako se je potem, ko je na željo Kublaja pospremil mongolsko princeso Kokočin v Bagdad, se je vendarle vrnil v Benetke.
Tudi potovanje nazaj je bilo dolgotrajno, potovali pa so dan in noč. Ko so prispeli domov, jih sorodniki po štiriindvajsetih letih odsotnosti seveda niso več prepoznali.
Vendar pa Marku tudi doma ni bilo usojeno brezskrbno življenje.
Leta 1298 se je med Benetkami in Genovo vnela vojna, on pa je naslednja štiri leta preživel kot vojni ujetnik. Njegove zgodbe so medtem spreminjale svet in porušile vse dotedanje predstave o Vzhodu.
