Herbarij: Izdelajte si knjigo rastlin

Herbarij: Izdelajte si knjigo rastlin (foto: Shutterstock) Shutterstock
Vir: Jana
7. 9. 2017

Herbarij je zbirka posušenih rastlin ali delov rastlin, ki so prilepljene na list papirja. Vsaka rastlina v herbariju mora biti označena z imenom rastline, zapisom, kdo jo je nabral ter kdaj in kje je bila nabrana.

V Sloveniji je najstarejši herbarij nastal v Ljutomeru leta 1696, uredil pa ga je zdravnik Janez Krstnik Flysser. V znanosti se herbariji uporabljajo za preučevanje rastlinskih vrst in njihove geografske porazdelitve. Herbariji so danes, v času spreminjanja podnebja, še posebej pomembni, saj znanstveniki z njihovo pomočjo opazujejo spremembe v vegetaciji skozi čas. Herbarije pri delu uporabljajo različni znanstveniki, med njimi botaniki in klimatologi.

Navdušite se za zanimive vrste

Preden se odpravite na izlet v naravo, prelistajte knjigo o rastlinah. Poiščite knjigo, ki vsebuje vrste rastlin, za katere pričakujete, da jih boste našli na tistem območju. Navdušite se za kakšne še posebej zanimive vrste – na primer za kakšno zdravilno rastlino, rastlino s posebej lepim cvetom, redko rastlino in podobno. Če imate knjigo o rastlinah v priročni obliki, jo lahko vzamete s seboj na izlet. Koristila vam bo tudi kot žepni herbarij, torej kot ovitek, v katerem boste prenašali manjše rastline.

Nabiranje rastlin

Na izlet, namenjen izdelavi herbarija, vzemite vrečko, v katero boste shranjevali rastline, zvezek iz nepovoščenega papirja, kamor boste po poti zlagali posebej občutljive primerke, svinčnik, s katerim boste zapisali, kje ste rastlino nabrali in kdo jo je nabral. Če boste nabirali vsi družinski člani, bo najbolje, če bo imel vsak s seboj svoj zvezek. Vzemite s seboj kakšno žepno knjigo o rastlinah ali navadno knjigo, ki jo med izletom pustite v avtu. Tako lahko vrste rastlin, ki ste jih nabrali skupaj z malčki, preučite v času kosila ali jim pustite, da vrste preučijo oni in jih tako za nekaj časa zamotite.

Domača obdelava

Rastline, ki ste jih shranili v vrečki, doma previdno položite med dva lista nepovoščenega papirja in vse skupaj obtežite s knjigami. Pri žepnem herbariju lahko obtežite kar zvezek in vam ni treba prestavljati rastlin. Prostor, kjer boste doma shranjevali herbarije, naj bo suh in zračen. Ko se rastline posušijo, jih nalepite v pravi herbarij. Poleg rastline prepišite ime in priimek nabiralca, datum nabiranja, kraj nabiranja in ime rastline. Bolj ustvarjalni se lahko herbarija lotite na umetniški način – nabrane rastline prilepite na velik list papirja v želeni obliki (šopek, obraz, hiša ...) in razstavite umetnino doma.

Redke, zavarovane rastline

Ker zavarovanih redkih rastlin ne smete nabirati, lahko namesto tega iz njih naredite fotoherbarij. Namesto da bi rastlino utrgali, jo ovekovečite s fotoaparatom. Če boste sličice natisnili, boste ob navadnem herbariju lahko uživali še v lepotah fotoherbarija. V Sloveniji so nekatere domorodne rastline ogrožene in jih ne smemo nabirati. Preden se lotite izdelovanja herbarija, preučite, katerih rastlin ne smete nabirati.

Primerna skoraj vsaka rastlina

Za herbarij je primerna skoraj vsaka rastlina. Spomladi so rastline še preveč krhke in se zdrobijo, zato je bolje, da dozorijo in malo olesenijo, saj takrat tudi dlje obstanejo. Velikih in debelih cvetov se je treba lotiti drugače. Vsak list posušite posebej. Drobne rožice lahko sušite v enem kosu. Zdaj so lepe hortenzije, ki se začnejo barvati. Ko gledate posamezen cvetni list, vidite, kako se prelivajo barve. Včasih se vam pri zelenih rastlinah zdi, da so enobarvne, šele pozneje opazite odtenke. S pravilnim sušenjem se odtenki lahko lepo ohranijo. Javor in jesen imata lepe plodove. 

Besedilo: Jasna Milinković
Fotografije: Shutterstock

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri