Firence so pretkane s sivozelenim trakom Arna, čez katerega se pnejo še stari mostovi, v široki kotlini pa stoji polno stolpov in kupol, palač in vrtov.
Na severu in jugu mesta se nizajo s cipresami in oljkami porasli griči, na njih pa so sezidani čudoviti samostani, dvorci in vile. Firence nimajo baročne čutnosti Rima in bolestne čarobnosti Benetk, ampak so mesto čistih oblik, v katerem prevladujejo mogočne renesančne palače in cerkve. Firence so postavili umetniki svetovnega slovesa, med njimi Alberti, Brunelleschi in Michelangelo, drugi prav tako sloviti, zlasti Donatello, Botticelli, Masaccio Leonardo da Vinci in Chilberti, pa so jih okrasili. Mesto Medičejcev bi lahko bilo en sam velikanski muzej – in po svoje tudi je. Toda v njem je še nešteto drugih očarljivosti.
Zgodovina
Na gričih severno od reke Arno so arheologi odkrili etruščansko naselbino iz 5. stoletja pr. n. št., ustanovitev rimske kolonije Florentie ob vznožju gričev, na katerih je stalo še starejše etruščansko mesto Fiesole, pa sega v leto 59 pr. n. št. Etruščani so na tem območju nadzorovali prehod čez reko Arno, vendar so doživeli poraz v bitki z Rimljani leta 509 pr. n. št. Florentia je bila zgrajena v stilu tipičnega rimskega kastruma z dvojno osjo in strateško zaščitena s sotočjem rek Arno in Mugnone. V mestu so še ostanki iz rimskih časov, kot so Capacciove terme, kanalizacijskih sistem in Isisin tempelj.
Medičejci
Za Firence je bil 31. oktober 1737 srečen dan. Anna Maria Ludovica, zadnja članica rodbine de Medici, je tega dne podpisala dedno pogodbo s Habsburžani, ki so tako postali veliki vojvode Toskane. V pogodbi je bilo določeno, da morajo ostati umetnostne zbirke in druge dragocenosti Medičejcev za vedno v glavnem mestu in znotraj meja velike vojvodine za okras države, v korist javnosti in za razveseljevanje tujcev. Firence so z enim podpisom dobile v last vse, kar še vedno privlači milijone ljudi. Firence so od Medičejcev dobile slike, kipe, srebrnino, dragulje ter veliko najlepših in najimenitnejših zgradb.
Umetnost
Firencam pravijo umetnina, ustvarjena za pešce. V njej je 65 muzejev, 69 zanimivih cerkev, 85 palač, nešteto vodnjakov, spomenikov in kipov. V mestu gospoduje Stolnica z Brunelleschijevo mogočno kupolo. K njej spadajo Giottov zvonik, Rajska vrata in bizantinski mozaik Krstilnice ter kipi Michelangela in Donatella v muzeju. Galerija Uffizi je največja galerija renesančne umetnosti na svetu z deli Giotta, Botticellija, Michelangela, Rafaela, Leonarda da Vincija, Tiziana, Caravaggia in Rembrandta. Oglejte si tudi Palačo Pittijev, Akademijsko galerijo z Michelangelovim Davidom, cerkev Svetega križa, Marijino cerkev, Ponte Vecchio ...
Draguljarji in oblikovalci
Trikotniku med Vio dei Tornabuoni, Vio della Vigna Nuova in Lungarnom Corsini bi lahko rekli visokokaraten. V Vii dei Tornabuoni v prodajalnah, ki se tiščijo druga druge, dragocene domislice razstavljajo najslovitejši draguljarji sveta – Bulgari, Cartier, Tiffany – in že od nekdaj uveljavljeni firenški zlatarji – Buccellati in Settepassi. V tej četrti se je zbrala tudi smetana italijanskih modnih oblikovalcev: Giorgio Armani, Chiara Boni, Gucci, Prada, Regina Schrecker, Luisa Spagnoli, Valentino in Emilio Pucci. V palači Spini-Feroni lahko občudujete kreacije pokojnega kralja čevljev Salvatoreja Ferragama.
Za lačne in žejne
Italijani navadno veliko strast do hrane prenesejo tudi na turiste. Tipične toskanske jedi so enostavne in okusne, pripravljene iz svežih sezonskih sestavin. Specialitete Firenc so fižolove juhe, kot je ribollita, redke zelenjavne juhe ali minestrone alla Fiorentina. Med okusnimi salamami in narezki je še posebno priljubljena finocchiona z okusom divjega janeža. Znan je zajčji ragu – pappardelle alla Lepre in od sladic zuccotto, cantucci, torta di riso. V Toskani proizvajajo zelo dobra rdeča (brunello di Motalcino, vino nobile di Montepulciano in chianti) in bela vina (galestro), ki se odlično ujemajo s težko lokalno hrano.
Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
