Estetska kirurgija: Cilj je zadovoljstvo in sreča pacienta

Estetska kirurgija: Cilj je zadovoljstvo in sreča pacienta (foto: Marko Dalbello Ocepek) Marko Dalbello Ocepek
Vir: Lady
31. 5. 2017

Lepota je v očeh opazovalca, se glasi znani pregovor. Ta velja tudi v posebni veji medicine, ki se ukvarja z estetiko obraza in telesa. Kakšni so trendi v plastični in estetski kirurgiji, koliko Slovenci uporabljamo te posege in kako bo s tem prihodnosti, nam je razložil Peter Zorman, specialist plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije.

Dr. Zorman se s plastično kirurgijo ukvarja več kot 15 let. Večino estetskih posegov opravi na svoji kliniki v Ljubljani. Enako predano in zavzeto kot z ustvarjanjem lepega se kot mikrokirurg ukvarja z vračanjem naravne podobe po poškodbah in odstranitvi tkiv zaradi tumorjev. V UKC Ljubljana opravi več kot sto rekonstruktivnih posegov na leto. Kot mentor svoje znanje predaja študentom medicine in specializantom plastične kirurgije.

Kako ste se odločili za to vejo medicine – plastična estetska kirurgija, vas je to od nekdaj zanimalo?

Pravzaprav sem se odločil za plastično kirurgijo. Mejo med estetsko in plastično kirurgijo je težko postaviti. Pri rekonstruktivni kirurgiji, ki je del plastične kirurgije, je zelo pomemben estetski vidik. Če na primer rekonstruiramo dojko ali nos ali prišijemo odrezane prste, gre za funkcionalni vidik, pomemben pa je seveda tudi estetski.

Pravi razvoj je stroka doživela po 1. svetovni vojni, kjer je bilo veliko poškodb iz strelskih jarkov in tam so se začeli rekonstruktivni posegi na obrazu, kjer je bil estetski vidik zelo pomemben. Seveda pa lahko prvim opisom  posegov z namenom izboljšanja videza oziroma pomlajevanja sledimo daleč nazaj v čas pred našim štetjem.

Če se vrnem, se kot študent težko odločiš, s katero vejo medicine se želiš ukvarjati do konca življenja. Najboljši način, ki močno olajša odločitev, je, da za nekaj časa bolnišnica postane tvoj dom in stalno spremljaš delo, ki te zanima. Le tako ga lahko spoznaš iz prve roke. Kakršnakoli je odločitev, medicina ni zgolj poklic, ampak delo, s katerim živiš noč in dan.

Začel sem z rekonstruktivno in mikrokirurgijo in z leti prešel tudi v estetske vode. Še vedno verjamem, da so bogate izkušnje iz rekonstruktivne in mikrokirurgije pogoj za razvoj dobrega estetskega kirurga.

Ob teh kirurških posegih pa se ukvarjate tudi z neinvazivnimi lepotnimi posegi.

Seveda, dobro je, če lahko pacientu ponudiš cel nabor možnosti. Če uporabljaš le eno metodo, jo lahko preceniš in uporabljaš tudi tam, kjer ni najbolj primerna. Najbolje je, da iz nabora tehnik, ki so učinkovite, klinično preizkušene in delujejo, izbereš tisto, ki je za pacienta najbolj primerna in najbolj izpolni njegova pričakovanja. Zato se vsi estetski kirurgi ukvarjamo tudi z minimalno invazivnimi posegi.

Katere so najbolj pogoste metode, ki jih uporabljate oziroma za katere posege se ljudje najpogosteje odločajo?

Od kirurških posegov za obraz je najpogostejša korekcija zgornjih vek, manj se jih odloča za spodnje veke, potem za dvig obraza, s katerim prerazporedimo mehka tkiva  na obrazu in vratu, dvig obrvi in korekcijo nosu – tu običajno ne gre za pomlajevalne posege, ampak za odpravo prirojenih napak ali stanje po poškodbi. Od minimalno invazivnih posegov pa so najpogostejši botoks in polnila.

Je neinvaziven poseg stalen ali ga je treba obnavljati?

Pri kirurških posegih lahko zavrtimo čas za nekaj let nazaj, vendar s tem ne ustavimo staranja. Res pa je, da smo videti mlajši, kot če tega posega ne bi opravili. Ker se tkiva seveda še vedno starajo, se lahko zgodi, da je poseg treba čez desetletje ali dve ponoviti.

Odvisno od tega, za kateri del telesa gre, koliko so že izraženi znaki staranja. Pri minimalno invazivnih posegih so rezultati praviloma prehodni – torej, ko učinek botoksa popusti, običajno po treh ali šestih mesecih, se mimične gube spet pojavijo.

Polnila se postopno razgradijo, stalnih polnil pa ne uporabljamo več, saj so povezana s preveč dolgoročnimi zapleti. Praviloma uporabljamo hialuronsko kislino, ki se v telesu razgradi in glede na gostoto ter mesto, kamor jo damo, je učinek prisoten od pol do dve leti. Tudi pri pilingu, pri katerem odstranimo zgornji od sonca poškodovani del kože, je učinek prehoden, zato ga je dobro za vzdrževanje mladostnega videza ponavljati.

Kako se staramo – se staramo vsi enako?

Za nas vse čas teče enako hitro, staramo pa se zelo različno. Zelo pomembni so vpliv dednosti, zunanji vplivi okolja in življenjski slog. Zelo zanimivo je, da se različni deli obraza lahko različno postarajo.

Nekateri imajo na primer zelo postaran predel okoli oči, drugi deli obraza pa so videti deset let mlajši. Izkušeno oko zna to prepoznati, zato pacientu lahko svetujemo, kaj je  najprimernejši poseg za uravnotežen videz.

Kako pa se odločite, kakšen poseg je za koga primeren – mu posege predlagate vi ali imajo pacienti že izdelane želje, kaj bi radi, pa so te želje morda prevelike?

Pacienti praviloma dobro vedo, kaj jih moti. Po pregledu jim svetujem, kaj je mogoče narediti za odpravo ali omilitev motečih težav. Nikoli ne vsiljujem posegov ali svetujem kaj drugega, če vidim, da pacient za to ni pripravljen.

Večkrat pa si ljudje želijo mnenja o tem, kateri poseg bi iz nabora pomlajevalnih posegov prinesel največ k uravnoteženemu in mladostnemu videzu. V teh primerih po analizi znakov staranja glede na finančne in socialne okvire predlagam najbolj smiselne rešitve.

Imate drugačen odnos do pacientov, ki nujno potrebujejo operacijo, in do tistih, ki pridejo zaradi, če se smem tako izraziti, nečimrnosti, neke lepotne napake? Kako ravnate s pacienti, ki imajo nerealne, prevelike želje?

To je preprosto: stvari, ki jih ne bi naredil svojim družinskim članom, ne naredim drugim. S pacienti želim imeti pošten odnos, saj je to tisto, kar pričakujejo in si zaslužijo. Jasno je, da pridejo ljudje z željami, ki niso realne oziroma jih je nemogoče izpolniti. V teh primerih je pacienta od nepotrebnega posega treba odvrniti ter mu jasno razložiti, zakaj izbrani poseg ni primeren.

Je pomemben tudi psihološki vidik, kako sami sebe vidimo?

Pomembna je le ena stvar: cilj vsakega posega, o katerih govoriva, je, da bi bil pacient na koncu zadovoljen in srečen. Če ocenim,  da glede na težave in pričakovanja ter želje to zmorem narediti, se za poseg odločim, sicer ga ne opravim.

Vidimo namreč veliko neuspešnih estetskih posegov, o katerih poročajo mediji, pa slišimo o ljudeh, ki so odvisni od lepotnih posegov. Imate tudi sami kakšno takšno izkušnjo?

Nekateri ljudje zelo radi berejo o težavah drugih in mediji jim radi ugodite. Zato sledovi slabo opravljenih posegov, zlasti pri slavnih osebah, ne ostanejo skriti. Gre pa le za peščico rezultatov, saj dobri rezultati očem ostanejo skriti.

Ni prav, da sodimo stroko po nekaj primerih – mi teh posegov opravimo ogromno in seveda je lahko nekaj neuspelih zaradi različnih dejavnikov. Pri odvisnosti pa je to tudi stvar kirurga. K meni večkrat pridejo že operirani pacienti z željo po dodatnih korekcijah. Plastični kirurgi imamo kot zdravniki moralno dolžnost, da paciente odvrnemo od nepotrebnih in neprimernih posegov.

Pa se v Sloveniji veliko ljudi odloča za estetske posege?

Sicer smo še vedno daleč za sosedi, na primer Italijani, ki so veliki uporabniki estetskih posegov. Priznam, da bi bilo lepo živeti v družbi, kjer to ne bi bilo tako pomembno, a priznati moram, da pri nas število uporabnikov estetske kirurgije in neinvazivnih lepotnih posegov narašča. Vsekakor pa se morajo ljudje zavedati, da estetski posegi s seboj prinašajo določena tveganja. Zapleti so zelo redki, a posledice hujše kot obisk pri neukem frizerju.

Včasih so bila okrevanja po teh posegih dolgotrajna, danes pa ni več tako, kajne?

Res se je spremenilo razmerje med učinkovitostjo, dolgotrajnostjo rezultatov in okrevanjem. Pri kirurških posegih se še vedno okreva dalj časa, odvisno od vrste posega in bioloških značilnosti posameznika. Pri minimalno invazivnih posegih okrevanja skoraj ni in v večini primerov lahko greste takoj na delo. Redko se lahko pojavi oteklina ali modrica na mestu vboda, tako da pacientom vedno svetujem, da si uredijo socialne aktivnosti tako, da si vzamejo nekaj dni za okrevanje.

Če pogledamo v prihodnost – kaj se bo dogajalo na področju lepotne, estetske kirurgije?

Kirurške tehnike bodo šle v smer, da bodo z uporabo novih materialov posegi postali lažji, krajši in manj zahtevni, tudi okrevanje bo krajše. Razvija se botoks v obliki obližev, tako da injekcije ne bodo več potrebne. Kot so močni zagovorniki naravnega staranja in odvračajo ljudi od lepotnih posegov, tako so glasni zagovorniki teh posegov in stroka se bo razvijala naprej.

Vse več bo ljudi, ki  bodo želeli biti videti toliko stari, kot se počutijo. Lahko se zgodi, da bodo čez deset let tistega, ki ne bo poskrbel za svoje gube, gledali tako, kot danes gledamo tistega, ki je škrbast. Biti škrbast je seveda popolnoma naravno, pa nihče noče biti škrbast, tudi ženske imajo naravno kosmate noge, pa si dlake odstranjujejo. Sodba o tem, kaj je prav in kaj ne, pa mora ostati nevtralna – vsak naj se zase odloči, kaj mu ustreza, in se ne sme odločati pod družbeno prisilo.

Eva Jandl

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri