Erazem B. Pintar o resetiranju

17. 10. 2017 | Vir: Lady
Deli
Erazem je zadnje leto najraje ob svoji partnerici Teji in sinku Levu. (foto: Goran Antley)
Goran Antley

Mogoče se motim, vendar reset je bržkone precej mlada beseda. V starih časih ni bilo veliko stvari, ki jih bi bilo treba resetirati. Vsaj ne takšnih vsakdanjih.

Kako pa resetirate grablje, kramp ali meč? Tudi pri konju ali kočiji mi nič pametnega ne pride na misel. V nevsakdanje ali celo abstraktne stvari pa je bilo vpletenih tako malo ljudi, da četudi so besedo že takrat poznali, ni bila prav popularna.

Danes vsi vemo, kaj je reset. Malček resetira svojega pojočega medveda, ker želi slišati spet prvo pesmico, bratu osnovnošolcu zmrzne telefon, starejši sestri računalnik, mama napačno nastavi program na pečici in očetu v delavnici tester preneha komunicirati z računalnikom v avtu. Reset.

Vzrok za resete je ponavadi v prevelikem številu stvari, ki se zgodijo na časovno enoto. Kak zapit filozof bi hitro našel tezo, da reset raste z napačnim razvojem družbe skozi čas. No, najbrž se grabljam res manj dogaja kot telefonu, čeprav zares ne bomo nikoli vedeli. Pa ne bomo o tem. Definitivno bi zašli.

Vendar se reset, na žalost, ne naseljuje le v tehnična čudesa. Zakaj na žalost? Zato, ker imamo na reset večinoma same slabe asociacije. Imate kakšen lep spomin na trenutek, ko je bilo nekaj treba resetirati? Z izjemo tistih, ki so izkoristili idiotsko zakonodajo in izigrali osebni stečaj, bo na to vprašanje redko kdo odgovoril pritrdilno. No, resetirajo se tudi naravni pojavi, resetirajo se tudi ljudje in celo družbe. Od naravnih pojavov je najbolj znano gozdno kolobarjenje, kjer prek listavcev, mešanega gozda in iglavcev zadevo resetira požar. Bojda. Primerov resetiranja človeka je ogromno.

Moja prva asociacija je mulec, ki v trgovini leži in z vsemi štirimi okončinami mlati po tleh ter kriči, ker mu mama nečesa ne kupi. Če mama, za dobrobit vseh prisotnih, popusti, je to primer napačne vzgoje. Če pa se pojavi oče, dvigne mulca za eno nogo, z drugo roko pa mu naloži par krepkih po riti, pa je to reset. Histerija in jok se ustavita, v pol minute se otrok začne normalno vesti in komaj še ve, zakaj jih je dobil. No, tega ne izvajajte sami, saj vas dandanašnji utegne nekdo prijaviti. Potem boste dva meseca doma gledali kakšno rehabilitirano mamilarko iz CSD ... Mafijci razlagajo, da je reset človeka tudi, ko dolžniku zlomiš prst ali dva. Bojda toti postanejo čisto drugi ljudje. No, če revež res ničesar nima, najbrž tudi reset ne pomaga.

Resetirajo pa se tudi družbe. Z revolucijami in vojnami. Žal nismo dovolj pametni, da bi kot družba živeli tako, da se stvari ne bi nekje nabirale in mašile. Kot operacijski sistemi. Bržkone prav zdaj živimo v časih, ko stopnja odtujenosti od osnovnih smislov življenja postaja že tako obupna, da je prihod reseta skoraj neizbežen. Poleg tega je, vsaj v Evropi, že vsaj tri generacije od zadnjega reseta, ob tem, da ta naša neumna rasa nima gentsko vprogramiranega nobenega skupinskega spomina, kot na primer najneumnejše ribe ali ptice.

Ko ima človek svoje otroke, mu družbeni reset predstavlja enega največjih strahov. Saj poznate: "Da bi ta butast svet zdržal še vsaj moje otroke." Za svoje naj se pa, vsaj delno, sekirajo oni, mar ne? Ah, kako strašna slepota je človeka.

Erazem B. Pintar

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju