Spoznajte Empire State Building - eno izmed najbolj prepoznavnih silhuet New Yorka.
Ko so 1. maja leta 1931 nebotičnik dogradili, je bila to najvišja zgradba na svetu.
S 103 nadstropji in 56-metrskim zvonikom se je vzpela kar 381 metrov visoko (z anteni 443,2 m). Za dobrih 120 metrov je 'prerasla' Chryslerjevo zgradbo in ostala na vrhu lestvice najvišjih do leta 1970. Takrat sta jo s prvega mesta izrinila dvojčka WTC, ki sta segla še više v nebo. Visoko gradnjo je omogočila šele iznajdba jekla konec 19. stoletja, zato so stolpnice postale višje kot kdaj prej.
Visoki opečnati zidovi bi se najverjetneje zrušili pod lastno težo, čebeljemu satju podobna jeklena struktura pa je sposobna prenašati velike napetosti in porazdeliti pritisk zgornjih nadstropij po celotni stavbi. Še en izum 19. stoletja je bilo dvigalo, ki je pomembno vplivalo na število nadstropij nebotičnikov. Po stopnicah se sicer ljudje zanesljivo ne bi vzpenjali do 103. nadstropja. Novo stolpnico so začeli graditi marca leta 1930. Glavna investitorja sta bila John J. Raskob in Pierre S. du Pont, prej vodilna moža v znani tovarni avtomobilov General Motors. Od tam sta revolucionarno metodo dela, ko so delavci v izmenah ob montažnih linijah sestavljali posamezne dele avtomobilov, prenesla še v gradbeništvo. K hitrosti gradnje so veliko pripomogli tudi sodobni žerjavi, brez katerih
bi morali gradbeni material dvigovati s škripčevjem ali pa ga voziti navzgor po notranjosti stavbe z ozkotirno železnico, kar bi delo nedvomno upočasnilo. Na gradbišču je bilo sočasno tudi do 3500 delavcev. Imenovali so jih 'nebeški fantje', saj so številni na ozkih stebrih visoko v zraku kot akrobati lovili ravnotežje, in to brez varnostnih pasov, čelad in drugih pripomočkov, brez katerih danes delavci ne smejo niti na streho pritlične hiše. Kar se nam danes zdi neverjetno nevarno in nepremišljeno, je bilo leta 1930 povsem vsakdanje delovno okolje! Kljub temu je v 410 dnevih, kolikor je trajala gradnja, umrlo 'samo' pet ljudi.
Elegantna oblika
Čeprav Empire State Building ni tako slogovno dodelan, kot je Chryslerjeva zgradba, je odličen primer arhitekturnega sloga, imenovanega art deco, ki je bil moderen med letoma 1920 in 1940. Odlikujejo ga pogumne geometrične oblike, simetrični dizajn ter številno bogato in razkošno oblikovano okrasje. Najbolj značilen artdecojevski element so ožajoča se nadstropja. Tlorisi višjih nadstropij so vse manjši, višje se vzpenjamo, kar da stavbi stopničast videz in unikatno obliko, tako da stavbo v hipu prepoznamo.
Že vhodi v zgradbo so izdelani s poudarjeno geometrijo, v notranjosti pa je dekoracija še bolj impresivna. Zlati lističi krasijo freske na stropu preddverja, stene in tla so bogato obložene z marmornatimi ploščami, pika na i pa so številni lestenci v značilnem slogu art decoja.
Za zidovi - Ikona mesta na Peti aveniji sredi Manhattna v številkah
Vhod - Glavni vhod s steklenim okvirjem v obliki diamantnega satovja in z dvema vklesanima orloma na stebrih je visok 9,1 m.
Pisarne - V zgradbi je kar 1000 podjetij, več pisarniškega prostora ima v ZDA samo Pentagon.
Razgledna ploščad - V 102. nadstropju je majhno razgledišče, ki ponuja 360-stopinjski pogled po New Yorku.
Dvigala - V začetku je bilo v stavbi 64 dvigal, danes jih je 73.
Temelji - Betonski temelji 103-nadstropne velikanke segajo 16,7 metra globoko v tla.
Klimatske naprave - Vgradili so jih šele leta 1950 in jih zaradi varčevanja z energijo večkrat posodobili.
Jekleni okvir - Kar 57.000 ton jeklenih T-profilov in stebrov je potrebnih, da zgradba zdrži lastno težo. Za še večjo trdnost je jekleno stebrovje obdano z betonsko prevleko.
Antene - Na zvoniku so antene skoraj vseh newyorških radijskih in televizijskih postaj.
Vodovod - Večina nebotičnikov ima vodohrane na strehi, pri Empire State Buildingu pa so razporejeni po celotni zgradbi in jih povezuje 113 km cevi.
Fasada - Zunanje zidove pokrivajo plošče iz apnenca, za njimi je 10 milijonov opek.
Okna - Ali ste vedeli, da ima stavba kar 6500 oken? Ko se lotijo čiščenja, dela ne manjka!
