Slovenci po kvadratnih metrih trgovin bojda krepko prednjačimo pred drugimi evropskimi državami, pa po drugi strani pa tudi velja, da za svoje potrebe pridelamo le še 37% zelenjave. In ker zato uvozimo preostalih 63%, postajamo ne le odvisni od trgovske ponudbe, cen in kvalitete, temveč tudi ranljivi za to, da nam prodajo 'mačka v žaklju'. Res vemo, v kakšnih pogojih je rastla zelenjava in zorelo sadje, ki nam ga ponujajo trgovci?

  • "V današnji blaginji in preobilju smo pozabili na to, kaj pravzaprav resnično potrebujemo in kako malo. Kaj in koliko potrebuje naše telo, da bo čilo in zdravo? So polne police v supermarketih res blaginja? Odtujili smo se od samih sebe, od narave in dejstva, kako je pravzaprav v naravi vse povezano in poskrbljeno, da je za nas najbolje."

Da je hrana, ki je pripeljana od daleč in dolgo skladiščena, manj kvalitetna in sveža od tiste, ki je pridelana doma, se nas na srečo vendarle zaveda vse več. Zadnja leta smo že pričeli bolj ceniti to, kar je slovensko, a se še vedno ne zavedamo, da bi jo morali pogosteje podpreti tudi z nakupom. Namesto tega se kratkovidno in glede na nižjo ceno raje odločamo za konvencionalno pridelano hrano, s čimer pa nehote pristajamo na proizvodnjo strupov v obliki pesticidov in proizvodnjo umetnih gnojil. Da s svojimi kratkovidnimi odločitvami podpiramo velike farmacevtske družbe, ki zastrupljajo rodovitna tla, ekosistem in z njim človeka, pogosto niti ne pomislimo. In ker o tem sploh ne razmišljamo, ne vemo, da kupovati slovensko ekološko sadje in zelenjavo v resnici sploh ni tako preprosto.

"V Sloveniji število ekoloških kmetov narašča, vendar jih je še zmeraj premalo, da bi zadostili povpraševanju na trgu. Žal je v teh časih ekološko pridelana hrana za marsikoga predraga," je jasna agronomka in poznavalka ekološke pridelave hrane Jerneja Jošar. Ker se moramo za nakup resnično ekoloških pridelkov tudi malce bolj potruditi in zaviti na ekološko tržnico, v trgovino z zdravo hrano ali celo na ekološko kmetijo, je za večino na koncu veliko bolj preprosto, da skočijo le do najbližje običajne trgovine. In teh v Sloveniji ni malo. Po kvadratnih metrih trgovin smo bojda celo prvi v Evropi. Zato je vse, kar nas običajno sploh skrbi, le to, da se hrana na poti v vse te trgovine nekje ne bi zataknila ali izgubila. Žal pa bi nas v resnici moralo skrbeti veliko več kot zgolj to.

Ne le, da sta konvencionalno pridelana sadje in zelenjava revnejša z vitamini, minerali in drugimi bioaktivnimi snovmi, temveč je tudi polna vode, zaradi česar je slabšega okusa, in obdelana s pesticidi, zaradi česar je sicer videti lepša, a ostanki pesticidov v njej škodujejo zdravju ljudi. Hranilna vrednost tako pridelane hrane se slabša z vsakim kilometrom prevožene razdalje, doglotrajno skladiščenje pa prav tako vpliva na vsebnost hranilnih snovi in vitalnosti. Da to sadje in zelenjavo v skladiščih obdelujejo tudi s fungicidi in plini, ki zavirajo ali pospešujejo zorenje, pa danes tudi ni več kakšna velika skrivnost.

A četudi bi bili morda pripravljeni sprejeti vsa našteta dejstva in uživati manj zdravo, manj hranilno in manj okusno, a zato lepšo in cenejšo hrano, bi nas v smeri nuje večje samooskrbnosti Slovenije morali prepričati tudi ne tako davni dogodki, ki kažejo, kaj se lahko zgodi, če zaradi vojne vihre, naravnih nesreč ali političnih zdrah preneha delovati globalni trg. Med drugo svetovno vojno so se tega še kako zavedli Švicarji, saj jim takrat niso pomagale niti zlate palice v njihovih skrivnih trezorjih, da bi ne bili še kako lačni. Švicarji so takrat tudi spremenili svojo kmetijsko politiko in pri njej vztrajajo še danes. Čeprav so pogoji za kmetijstvo pri njih veliko slabši kot pri nas, se še kako trudijo, da sami pridelajo tudi do 90 odstotkov krušnih žit. Pa mi? Po podatkih za leto 2013 smo v Sloveniji pridelali 37,6% lastne zelenjave, 49,5% pšenice, 55,8% vsega žita, 63,6% krompirja, 73,9% medu, 83% mesa, 116,5% mleka in 121,6% jabolk.

Če torej ne želimo biti nikoli (niti za časa krize) več lačni, gre poskrbeti za višjo raven samooskrbe na področjih, kjer očitno še kako šepamo.

Ker dandanes vendarle vse več ljudi spoznava številne prednosti pridelovanja lastne zelenjave in sadja na domačem vrtu ter celo na lastni terasi in balkonu, se zdi, da je upanje za pozitiven trend sprememb na tem področju vendarle na mestu. Še več. Zaradi vse večje osveščenosti slehernika raste tudi zanimanje za ekološki način vrtnarjenja, zaradi mnoštva informacij, ki so nam na volji v obliki knjig ali prispevkov na spletu, pa je lep, zdrav in nezahteven ekološki vrt zdaj zares že dosegljiv praktično vsakemu.

ekološko vrtnarjenje

  • "Sezonska zelenjava in sadje, pridelana v Sloveniji, in to na ekološki način, sta največ, kar lahko damo svojemu telesu. Marsikaj lahko pridelamo sami, tudi če nimamo veliko prostora, ovira pa ne bi smelo biti niti pomanjkanje časa ali moči. Odločitev za pridelavo zelenjave in sadja na ekološki način, brez uporabe umetnih gnojil in pesticidov, je edina pravilna."

Naj v nadaljevanju naštejemo le nekaj najpomembnejših pravil, ki se jih gre po mnenju agronomke Jerneje Jošar držati pri ekološkem (biološkem) vrtnarjenju:

  • Skrb za rodna tla je najpomembnejša. Tla zato čim manj prekopavajmo, ne hodimo po gredah in poskrbimo, da so vedno pokrita.
  • Gnojimo z organskimi gnojili, lastni kompostni kup pa je na ekološkem vrtu skorajda obvezen.
  • Zasaditve narčtujemo in rastline izbiramo glede na združljivost z drugimi rastlinami in razmerami na vrtu.
  • Če je le mogoče, sejemo in sadimo ekološka semena in sadike.
  • Monokultur na ekološkem vrtu ni, ampak je zaželena pestrost, rastline pa združujemo v skupine.
  • K večji pestrosti rastlin in živali na ekološkem vrtu lahko prispevajo tudi ribnik, skalnjak ali manjša skladovnica vej, opore za rastline, potke, ograje, vrtno pohištvo naj bodo iz naravnih materialov.
  • Na zelenjavnem vrtu kolobarimo, pripravke za krepitev in varstvo rastlin pa izdelujemo na osnovi rastlinskih izvlečkov iz divjih rastlin, plevelov in zelišč.

kompostnik

Še več izjemno zanimivih in koristnih nasvetov za bodoče ekološke vrtnarje pa boste našli v knjigi Jerneje Jošar.

Priporočamo!

Ekološko vrtnarjenje za vsakogar

  • "V naravi je vse med seboj povezano, vsaka rastlina in vsaka, še tako majhna žival imata svojo vlogo. Narava sama poskrbi, da se v ekosistemu vzdržuje ravnovesje, da potekajo vsi mehanizmi uravnovešeno in se po nekaj časa sami od sebe ustalijo. In tako bi bilo še danes, če ne bi človek začel hlastati po večjih pridelkih ter lažjem in predvsem hitrejšem načinu pridelave."

Agronomka Jerneja Jošar, ki je svoj košček raja že pred leti našla v Ljubljani, kjer v vrtnem centru, v katerem neizmerno uživa, ureja ekološki zelenjavni vrt in skrbi za ekološki prodajni program, kot so semena in sadike, je svoje bogato znanje s področja ekološkega vrtnarjenja zapisala v knjigi Ekološko vrtnarjenje za vsakogar. V priročniku z več kot 200 fotografijami ne skopari z nasveti o ekološkem vrtnarjenju, načrtovanju in ureditvi zelenjavneg vrta, izboru semen, pripravi sadilnih mest in sadik, času setve posameznih najpogostejših zelenjadnic, naravnemu preprečevanju bolezni in zatiranju najpogostejših škodljivcev, idejah in priporočilih za predelavo in shranjevanje najpogostejših zelenjadnic ter sadju in cvetlicah na zelenjavnem vrtu.

  • "Prihajamo v obdobje, ko bo lastni košček obdelovalne zemlje še posebej pomemben. Ali bomo vrtnarili z uporabo kemije ali na popolnoma ekološki način, dandanes ne bi več smelo biti vprašanje. In ko se odločimo, da bomo vrtnarili ekološko, je pomembno, da se tega držimo na vsem vrtu in ne samo tam, kjer pridelujemo hrano."

Jerneja prireja tudi delavnice, predava in piše članke ter že vrsto let ureja in načrtuje zasaditve vrtov in balkonov.

11. april 2015 Zanimivosti foto: shutterstock, profimedia, emka, shutterstock

Cosmopolitan

Letna naročnina (12 izvodov)

Cena s popustom: 38,30 €

REDNA CENA: 47,88 €

NAROČITE ZDAJ

Avto magazin

3-mesečna naročnina (3 izvodi)

Cena s popustom: 10,77 €

REDNA CENA: 11,97 €

NAROČITE ZDAJ

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri