Zdaj so tu – novi IZGANJALCI DUHOV (Ghostbusters). In so verjetno najbolj zapravljena priložnost, ki jo bomo to poletje gledali na velikem platnu. Zakaj?
Ker se je zavrglo vse, kar so Izganjalci duhov predstavljali.
Prvotno ekipo so zamenjali za štiri ženske, ki so sicer najboljše filmske komičarke, kar jih ameriška filmska infrastruktura premore, a so po nepotrebnem prilagodili tudi scenarij, ki se namesto kot grozljiva komedija gleda kot niz pošastno slabih stand up skečev. Ker so komičarke, so bili očitno prepričani, da bomo želeli od njih na vsakem koraku slišati šalo ali videti štorast moment. Zato je lahkotna komedija, ki je bila v prvih Izganjalcih bolj kot ne popestritev sicer resne in na trenutke grozljive zgodbe o invaziji duhov, v novih Izganjalcih osnova za čisto vsak kader. Vse je šaljivo, vse je zafrkancija, vse je traparija. Kot da je to parodija originala. Poleg tega film nikakor ne izkoristi tega, da je izganjalce zamenjal za izganjalke, ker preprosto ne dovoli, da so ženstvene.
K temu poklicu tako ne pristopajo ženstveno, ampak vse počnejo točno tako, kakor so poprej počeli moški. Rošada spolov je bila potemtakem popolnoma nesmiselna in verjetno le težnja po politični korektnosti. Bejbe torej lahko izganjajo duhove, a le, če se pri tem vedejo kot moški. Tudi duhovi niso izoblikovani v smiselne pošasti, niso nekaj motečega, niso grožnja, ampak le izhodišče za še dodatne slabe šale. Medtem ko je original mešal resnost in smeh, je rimejk popolnoma odstranjen od vsakršne tesnobnosti in prepričljivosti. Film vztraja pri tem, da je komedija in zgolj komedija. Seveda javnost ni ostala tiho.
Preberite več na Playboy.si
Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije
