Država brez McDonald'sa: Islandski biser

2. 9. 2018 | Vir: Jana
Deli
Država brez McDonald'sa: Islandski biser (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Svoj cilj boste dosegli, čeprav potujete počasi, pravi star islandski pregovor.

Julij je najtoplejši mesec na otoku. S puhovko in pohodnimi čevlji, ker so poletja na Islandiji razmeroma hladna in vlažna, se skrijemo v svojevrstno džunglo z ledeniki in staro, z mahom poraščeno strjeno lavo, gruščem in travnatimi pobočji ob obali. Vikinški vodja Flóki Vilgerdsson je davnega leta 870 ob neuspelem poskusu naselitve živine na otoku, ki je poginila zaradi hude zime, otoku nadel še danes veljavno ime.

Alkohol v potokih in morski psi

Turizem je na Islandiji živ organizem. Lokalni prebivalci živijo v zavedanju, da za ekonomijo ni dobrodošel, temveč nujen. Kar zadeva kmetijstvo in industrijo, niso samozadostni (glavna panoga otoškega gospodarstva je ribištvo). Prebivalci so topli, prijazni, a ljudje svojevrstne sorte – številni jim radi očitajo nečimrnost do turistov, kar jim ne gre zameriti. Vandalistično odlaganje odpadkov jim gre v nos pri potujočih tabornikih, predvsem pa (nam) zamerijo slabe spretnosti za volanom. Statistika govori svoje: letno se na njihovih cestah zgodi približno 10 nesreč, od tega jih devet povzročijo vzhodnjaki. Sicer pa mladim tam ni hudega. Brezposelnost na otoku je skorajda ničodstotna, delo lahko dobi vsak, ki si dela želi. Tudi študentje, katerih plače so primerljive redno zaposlenim. In ker nič kaj naklonjeno severnjaško podnebje rado otopi razpoloženje, si Islandci radi ogrejejo kosti z alkoholom. V Reykjaviku (kjer si je treba ogledati katedralo iz 18. stoletja s pogledom na mesto) je nepisano pravilo, da ob petkih in sobotah mestni bari bedijo do jutranjih ur (čez dan jih veliko ponuja vesele urice, na katerih se turisti spretno izognete zasoljenim cenam piva, ki je bilo do leta 1989 prepovedano zaradi političnih razlogov). Ob alkoholu pa jim tekne hrana, pripravljena po izredno visokih standardih. Državi je vse od srednjega veka do osamosvojitve vladala Danska, kar se kaže tudi v kulinariki. Večina jedi izhaja iz najmanjše nordijske države – na potovanju se ne izognete tradicionalnemu jogurtu skyr, znanem po nizki maščobni vrednosti. Do izraza prideta njegova gostejša tekstura in blag okus po vanilji. Pokuševalcem eksotike pa bi teknil Hákarl, jed, pripravljena iz mesa morskega psa. Meso na zraku fermentirajo in sušijo pet mesecev, da dobi tipičen okus po amonijaku. Pa dober tek!

Za vse željne naravne in kulturne raznolikosti

Da bi obšli in prebrodili otok po dolgem in počez, bi morali prevoziti dobrih 13 tisoč kilometrov cest, od česar je le slabih pet tisoč (če izključimo mestne) asfaltiranih. Cesta 1 oziroma krožna cesta Hringvegur je bila končana v začetku sedemdesetih in je glavna popotnica okoli otoka s povezavo do vseh naseljenih delov. Prebivalci, do koder seže oko po neobljudeni pokrajini, mojstrsko odrivajo 'mainstreamovske' tokove. Nesramežljivo dajejo poudarek domačim izdelkom, na ulicah Reykjavika pa v nasprotju s preostalimi svetovnimi metropolami ni mogoče opaziti potrošniško manipulativnih blagovnih znamk. Domačini se celo radi pohvalijo, da nimajo niti McDonald'sa. Gigantski ponudnik hitre prehrane je v prestolnici pred časoma odprl restav­racijo, a ne za dolgo, ker domačini po lastnih besedah niso naklonjeni ameriškim novostim. Še en dokaz družbene zaprtosti so islandci. Ja, konji, ki jih že tisočletje varuje zakon o prepovedi uvoza kateregakoli kopitarja na otoško državo. Torej, konjeljubci si na otok ne morejo privleči štirinožca, hkrati pa nemudoma, ko otok zapustijo z enim, prihod kopitarja na otok ni več mogoč. Konje z značilno levjo grivo in košato dlako pestre barvne palete tako ohranjajo genetsko neoporečne, zdrave in avtohtone. Več kot sto tisoč jih prosto muli travo po Islandiji in so turistična atrakcija (ježa čez drn in strn je priporočljiva; tudi za amaterje). Skratka, Islandija je pisana na kožo sezonskim popotnikom v iskanju kulturne in pokrajinske diverzitete, tistim, ki potujejo sami, predvsem pa željnim avanturizma v kulisah romantične narave in prijaznih domačinov.

Prepustite se geotermalni oazi

Če je 10-dnevna vožnja po cesti Ring road okoli otoka prevelik zalogaj, bo Golden Circle zlata izbira. Gre za krožno pot, ki se v 300 kilometrih vije iz Reykjavika v središče dežele in nazaj na začetno točko. Vključuje nekaj najbolj osupljivih naravnih čudežev in obiskovalcem ponuja priložnost spoznati raznolikost otoka v kratki vožnji (od 3 do 8 ur). Thingvellir je eden izmed treh nacionalnih parkov, ki kot vulkanska pokrajina ob vznožju jezera ponuja raznovrstne naravne formacije. Igra ključno vlogo v islandski zgodovini, saj je kraj Almannagjá poznan kot točka, kjer je zasedal prvi parlament. V parku pod zaščito Unesca je tudi razpoka Silfra oziroma stičišče severnoameriške in evrazijske tektonske plošče in je edini kraj na svetu, kjer lahko pod gladino zaplavate med kontinentalnim stičiščem, hkrati pa je priljubljen kotiček za opazovanje severnega sija. Dolina Haukadalur je dom gejzirjev na jugozahodu otoka. Znamenita sta dva; Geysir z nerednimi izbruhi pare in vroče vode do višine 40 metrov (ta že nekaj časa miruje) in Strokkur, trenutno aktiven vsakih nekaj minut. Približno uro vožnje od tu je turistično oblegan Gullfoss, zlati slap v slovenščini. Približno 45 minut vožnje iz prestolnice in 20 minut stran od glavnega letališča (na otoku je urejenih 6) uzremo neponovljiv bazen s sanjsko modro vodo, Blue Lagoon. Gre pravzaprav za delo človeške roke, ki je nastalo kot postranski produkt ustvarjanja električne napetosti in vroče vode elektrarne Svartsengi. Laguna je geotermalna oaza z aktivnimi sestavinami silikagela, alg in mineralov – temperatura vode se giblje med 37 in 40 stopinjami Celzija, ponujajo namestitev v spajih kot drugje po svetu. Za obisk izberite čas, ko bodo vremenske razmere ugodne. Domačini namreč pravijo, da lahko v enem dnevu občutijo kar štiri letne čase ...

Besedilo: Neja Drozg // Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju