Dresen je zanimiva trajnica, primerna za sončne ali polsenčne lege. Odlikuje jo izjemna trpežnost, lepa oblika rasti in dolgo cvetenje vse od junija do prvih zmrzali.
Sistematiki so pred nekaj leti na novo strukturirali rod dresni (Polygonum). Vzpenjava dresen (prej Polygonum aubertii), močno rastoča plezava drevnina, zdaj spada k rodu dresnikov (Fallopia). K njemu spada tudi raščav japonski dresnik (Fallopia japonica), ki se kot trdovraten neofit širi na vlažnih in hranilnih rastiščih, zato ni primeren za sajenje na vrt. Priljubljena cvetoča trajnica kačja dresen (prej Polygonum bistorta) se zdaj botanično imenuje Bistorta officinalis in tako kot svečna dresen (Bistorta amplexicaulis) spada k travniškim dresnim. Vodna dresen se botanično imenuje Persicaria amphibia, poprasta dresen pa Persicaria hydropiper. Stari botanični rod Polygonum danes označuje ptičje dresni, med katere spada plosko rastoča polžja dresen (Polygonum affine), ki je priljubljena kot prekrovna trajnica za sončna in pusta rastišča. V vrtnarijah je občasno naprodaj z imenom Bistorta affinis.
Različne vrste rastejo v zmernih podnebjih celotne severne poloble, težišče razširjenosti pa je v Evropi in Aziji. Kljub novi razdelitvi rastline še vedno spadajo k družini dresnovk (Polygonaceae) in kažejo jasno znamenje dresnovk: imajo bolj ali manj izrazite vozle, ki stebla delijo v posamezne segmente. Zelnate vrste rastejo pokončno ali položno in imajo večinoma premenjalno razporejene liste, ki objemajo stebla in ki imajo podolgovate, pogosto koničaste listne nožnice. Beli, rožnati ali rdeči cvetovi se pri večini vrst pojavijo maja in junija. Večinoma so razporejeni v gostih, ovršnih klasih ali tako kot vzpenjava dresen tvorijo rahle lati. Je ena redkih pravih drevnin iz te družine, raste zelo hitro in s primerno plezalno oporo brez težav doseže višino deset metrov. Večina dresni se prilagodi rastišču in tlom ter prenese celo dolga sušna obdobja. Raje imajo sončne do polsenčne lege na hranilnih, globokih in dovolj vlažnih tleh.
Kačja dresen je stara divja zelenjava in zdravilna zel: njene korenine, bogate s škrobom in vitamini, so prej čez noč namočili v vodo in jih nato pripravili kot polpete ali pojedli v solati. Rastlinski sok so uporabljali za zdravljenje kačjega ugriza.
Uporaba
Vzpenjava dresen raste na hranilnih tleh do pet metrov na leto in je primerna za hitro ozelenitev visokih hišnih fasad, da hitro zakrije nelepe zgradbe. Ovijalni poganjki potrebujejo navpično plezalno oporo, na primer napeto vrv iz legiranega jekla. Zaradi zelo robustne narave so vzpenjave dresni idealne za nezahtevne vrtove. Predvsem svečna dresen spada med redke trajnice, ki so po vročem suhem poletju lepe brez dodatnega zalivanja tudi jeseni, zato jo radi uporabljajo v prerijskih zasaditvah. Kačjo dresen lahko uporabite za ozelenitev polsenčnih drevesnih kolobarjev, vendar je lepa tudi na gredi s trajnicami in na robu ribnika. Robustna, majhna kačja dresen rada raste kot mašilo na robu grede ter kot prekrovnica v širokih, prodnatih špranjah in na skalnjaku. Primerna je tudi za zasaditev skled in korit. Vodna dresen je s plavajočimi listi dragocena in zelo nezahtevna trajnica za zasaditev plitvega vodnega območja v vrtnem ribniku.
Obrezovanje
Vse dresni so zelo robustne in so se sposobne obnavljati. Tudi vzpenjava dresen znova močno požene, če jo spomladi posadite na štor. Priporočljivo jo je pomladiti, ker sicer cvetenje sčasoma popusti. Višje trajnice po potrebi odrežite zgodaj spomladi. Kačja in svečna dresen po šestih tednih cvetita znova, če takoj po prvem cvetenju odrežete ovenele dele in trajnice pognojite s hitro učinkujočim gnojilom.
Delitev
Trajnic ni treba deliti zaradi pomladitve, ker so dresni na splošno dolgotrajne.
Zimska zaščita
Dresen, posebno vrtna sorta 'Darjeeling Red' z intenzivnimi rdečimi cvetovi, potrebuje tla, ki pozimi niso mokra. V primeru pozebe na golo in ostrih vzhodnih vetrov preproge iz trajnic pokrijte s smrečjem.
Razmnoževanje
Dresni se zlahka razmnožujejo. Vzpenjava dresen se praviloma razmnožuje z lesnatimi potaknjenci ali potaknjenci. Večina trajnic tvori pritlike, ki jih za razmnoževanje spomladi preprosto odrežete. Lahko jih razmnožujete tudi s potaknjenci.
Bolezni in škodljivci
Dresni so malo dovzetne za bolezni in škodljivce. Pri travniških dresnih se v vlažnih letih občasno pojavijo bolezni listnih madežev. V suhi vročini se lahko pojavijo rdeči pajki.
besedilo: Jasna Milinkovič // fotografije: Profimedia, Shutterstock
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
