Drago zelenjavo je smiselno pridelati doma

Drago zelenjavo je smiselno pridelati doma (foto: Shutterstock) Shutterstock
Vir: Jana
17. 2. 2018

Februarja je na voljo veliko okusnih vrtnin. Spomnite se slastnega in v olju shranjenega česna, vloženega in zamrznjenega jagodičja ter jabolk v zimskih pitah in drugem pecivu. Med delom na vrtu boste potrebovali veliko energije.

Zdaj lahko posejete zeleno, čili, bob, grah, artičoko, brstični ohrovt, kolerabico, spomladansko špinačo in pastinak.

Hrustljava zelena

Zelena ima dolgo rastno obdobje, zato je treba semena posejati v prostor s temperaturo 10 do 15 °C. Gomoljčno zeleno posejte 1 cm globoko v setveni pladenj ali v pladnje z razdelki; uporabljali jo boste lahko od jeseni do pomladi. Navadno zeleno posejte na vlažen substrat, uporabna bo od poletja do zime. Sejance obeh spomladi po utrjevanju presadite na prosto.

Čili

Čili dobro dozori le v dolgem in vročem poletju, lepo pa se razvije le, če ga posejete zelo zgodaj. Semena posejte 1 cm globoko v lončke ali na pladnje in jih postavite v razmnoževalnik ali na toplo okensko polico. Semena naj bodo navlažena in pri temperaturi približno 20 °C.

Drago zelenjavo  je smiselno pridelati doma

Posejte grah in fižol

Če tla niso zamrznjena ali namočena, posejte na vrtu sorte zgodnjega boba, na primer super aquadulce, ki bodo dozorele maja. Posejete lahko tudi zgodnje sorte graha, kakršna je feltham fest, ki bo zrela junija. Semena boba posejte 5 cm globoko (uporabite sadilni klin) in 20 do 25 cm narazen v brazde, ki so 25 cm narazen. Grah potrebuje toplejša tla in bolje kali pod zvonom. Semena posejte 4 cm globoko in 8 do 10 cm narazen v 20 cm široke brazde.

Drago zelenjavo  je smiselno pridelati doma

Za sladokusce

Artičoka je zelenjava za sladokusce in je temu primerno draga, zato jo je smiselno pridelati doma. Če imate prostor za več postavnih rastlin, jih je najceneje vzgojiti iz semen. Posejte jih 1 cm globoko v setvene pladnje ali razdelke ter jih postavite v razmnoževalnik ali na okensko polico. Iz semen vzgojene rastline so lahko različne, zato naprej gojite le najkrepkejše sejance.

Gojite zeljevke

Semena brstičnega ohrovta in kolerabice posejte 1 cm globoko v setvene pladnje ali pladnje z razdelki in jih postavite na svetlo okensko polico ali v razmnoževalnik. Izberite zgodnje sorte brstičnega ohrovta, ki bodo dajale okusen pridelek celo zimo in morda še pomlad. Februarja kalečo kolerabico boste lahko pobrali zgodaj poleti, na prosto pa jo bo treba presaditi, še preden bodo mlade rastline visoke 5 cm, sicer bo velika nevarnost za uhajanje v cvet. To zelenjadnico lahko od zgodnje pomladi do poznega poletja sejete tudi večkrat zapored naravnost na gredice.

Drago zelenjavo  je smiselno pridelati doma

Hitra špinača

Špinača je hitro rastoča vrtnina, vendar zgodaj posejane rastline rade uhajajo v cvet. To lahko preprečite, če izberete zgodnje sorte in semena ta mesec posejete pod zvon ali v pokrito gredo. Posejte jih 1 cm globoko v brazde, ki naj bodo približno 30 cm narazen. Sejance zredčite, da bodo 10 do 15 cm narazen.

Zgodnji pastinak

V milem podnebju posejte pastinak zgodaj, da bo imel čim daljše rastno obdobje. Kalitev lahko pospešite z ogrevanjem tal z zvonovi ali s plastičnim prekritjem. Gredico pregrabite v fino zgornjo plast in odstranite kamne. Z motiko povlecite 2 cm globoke in 30 cm razmaknjene setvene brazde. Posejte po tri semena skupaj v razmikih po 10 cm. Semena zasujte in dobro zalijte. Pastinak kali precej počasi. Za hitrejši razvoj zgodnje posevke pokrijte z zvonovi. Sejance zredčite, da ostane po eden iz vsake skupine. Rastline zaščitite pred korenjevo muho.

Kaj saditi?

Huda pozeba lahko poškoduje februarja posajene rastline, čeprav so sicer odporne proti mrazu. Zato pred sajenjem vedno poglejte vremensko napoved. Odstranite ves sneg z rastlinjaka, tunelov in pokrite grede, da jih teža snega ne polomi.

Izberite rabarbaro

Rabarbaro je sicer najbolje posaditi jeseni, ko preide v mirovanje, vendar jo lahko posadite tudi zdaj, ko začnejo odganjati novi listi. Sorta champagne razvije dolge bleščeče rdeče peclje, ki so ostro sladkega okusa in primerni za kuhanje. Zgodnja sorta timperley Early daje velik pridelek dolgih, debelih in sočnih pecljev ter je idealna za spomladansko siljenje. Pozna sorta victoria je primerna za hladnejše predele, kjer bi spomladanske pozebe lahko poškodovale bolj zgodnje sorte.

Okusni topinambur

Pred sajenjem grčavih gomoljev topinamburja morate vedeti, da so rastline visoke do tri metre. Rastline uspevajo povsod, razen v najslabših tleh in v senci. Zato jih lahko posadite na manj izkoriščene dele vrta. Zaradi višine so uporabne tudi za zakritja. Gomolje posadite 10 cm globoko in približno 30 cm narazen, med vrsticami pa naj bo 90 cm prostora. Topinambur se lahko nasilno razrašča in zamori druge rastline.

Pozni česen

Če imate težka tla in ste ugotovili, da ozimni česen v njih gnije, posadite spomladanske sorte. Glavico razdelite na stroke in jih potisnite v tla tako, da bo ravni del spodaj, koničasti pa zgoraj. Jeseni pod steklo posajene stroke je treba zdaj presaditi na prosto, in sicer v razmikih po 10 cm in v vrste, ki so 25 cm narazen.

Drago zelenjavo  je smiselno pridelati doma

Šalotka in čebula

Iz februarja posajenega čebulčka boste vzgojili zgodnejši pridelek, kot bi ga z rastlinami, vzgojenimi iz semen. Posadite ga 2 cm globoko v dobro pripravljena tla in 30 cm razmaknjene vrste. Za čebulo morajo biti čebulčki po 10 cm narazen, za šalotko pa 15 cm. Čebulice sorte red baron so debele, čvrste in temno rdeče. Kot vse rdeče sorte je dovolj blago, da je okusna tudi surova. Sorta sturon je za glavni posevek čebule in daje velike čebulice z rjavo kožico. Je precej odporna proti uhajanju v cvet. Sorti longor zaradi podolgovatih čebulic pravijo tudi bananasta čebula. Je priročna za rezanje in primerna za kuhanje. Rdeča sorta šalotke red skin ima belo meso in je blagega okusa, zato jo lahko jeste surovo. Dobra je tudi za vlaganje.

Zelišča v lončkih

Grmičasta in zimzelena zelišča, na primer lovor, žajbelj in timijan, posadite v lončke zdaj, da jih boste lahko uporabljali že pred poletjem. Za rastlino izberite dovolj velik lonček z luknjami za odcejanje vode. Deloma ga napolnite s substratom, pripravljenim na osnovi prsti. Rastlino vsadite tako globoko, kot je bila prej v svojem lončku, površina substrata pa naj bo 5 cm pod robom posode. Dobro zalijte.

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Shutterstock

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri