Dr. Qing Li o zdravilnosti gozdnega kopanja: ’Z gozdom do sreče in zdravja!’

Vendar ima dr. Qing Li srečo, saj ima njegova pisarna pogled na park, ki je poln dreves. Skozi okno lahko opazuje bližnje svetišče, ki je obkroženo s prelepo naravo, med kosilom pa se lahko vsako popoldne tudi sprehodi skozi to svetišče. Pravzaprav ne gre le za sprehod, temveč za dejavnost, ki ji na Japonskem rečejo ’gozdno kopanje’ ali šinrin joku:

• »Šinrin joku torej pomeni kopanje v ozračju gozda ali vsrkavanje gozda z vsemi čuti.«

Japonci praviloma ne hodijo v gozdove in parke zato, da bi tam telovadili, hodili ali tekli. Vse to tam sicer tudi počnejo, vendar gredo tja prvenstveno zato, da bi z vsemi svojimi čuti ponovno vzpostavili stik z naravo. »V zaprtih prostorih običajno uporabljamo le dvoje čutil – oči in ušesa. Zunaj pa lahko povohamo cvetlice, okusimo svež zrak, opazujemo spreminjanje barv v drevesih, prisluhnemo ptičjemu petju in na koži občutimo sapico. In ko uporabimo vsa čutila, se resnično povežemo z naravo.«

Biofilija nam je zapisana v gene

O tem, da imamo ljudje v sebi vrojeno biološko potrebo po povezovanju z naravo, pa niso prepričani zgolj Japonci.

• »Ta potreba je bila z besedo grškega izvora poimenovana biofilija, kar pomeni ’ljubezen do življenja in živega sveta’. Pojem se je razširil po zaslugi ameriškega biologa E. O. Wilsona, ki ga je skoval leta 1984. Wilson je menil, da imamo biološko potrebo po povezovanju z naravo, ker smo se v njej razvili. Naravo imamo radi, ker smo se naučili ljubezni do stvari, ki so nam pomagale preživeti. V naravi se dobro počutimo, ker smo v njej preživeli večino svojega obstoja na Zemlji. Ljubezen do naravnega sveta imamo zapisano v genih, v DNK.«

In prav ta naklonjenost naravi je tudi ključna za naše zdravje, je spričo enormne količine znanstvenih dokazov prepričan tudi dr. Qing Li, ki šinrin joku vidi kot most do te povezanosti. Ko uporabimo čutila, premostimo vrzel in postanemo ponovno skladni z naravo. Šinrin joku nas ne glede na prehojene kilometre pripelje nazaj domov, k našemu pravemu jazu. In ko smo ponovno eno z naravo, se zgodi nekaj čudovitega. Pričnemo okrevati. »Naš živčni sistem si opomore, naše telo in um pa spet postaneta takšna, kakršna morata biti,« v knjigi še piše dr. Qing Li in poudarja, kako pomembna bi lahko bila ta spoznanja za milijone ljudi po celem svetu, ki danes praviloma živijo v ogromnih mestih, dneve pa preživljajo pred ekrani velikih in malih tehnoloških čudes.

• »Dobra novica je, da na naše zdravje vpliva že kratek čas, preživet v naravi. V dveh urah gozdnega kopanja se boste odklopili od tehnologije in upočasnili ritem vsakdanjega življenja. Ostali boste v sedanjem trenutku, si znižali raven stresa in se sprostili. Ko se z vsemi petimi čuti povežete z naravo, začnejo na vas vplivati vse koristi naravnega sveta.«

In o vsem tem pričajo številni že zbrani podatki. Podatki, ki dokazujejo, da lahko šinrin joku:

• zniža krvni tlak,
• zmanjša stres,
• izboljša zdravje srca in ožilja ter presnove,
• zniža raven sladkorja v krvi,
• izboljša koncentracijo in spomin,
• lajša depresijo,
• zviša bolečinski prag,
• zviša raven energije,
• okrepi imunski sistem z zvišanjem števila naravnih celic ubijalk,
• poveča proizvodnjo beljakovin s protirakavim delovanjem,
• pomaga pri hujšanju.

Neverjetno? Ne le, da so navedbe znanstveno dokazane, na Japonskem so gozdno terapijo pričeli uvajati kot nacionalni zdravstveni program že leta 1982, stroški terapije pa so … praktično nični. In dostopni sleherniku.

Gozd kot kraljestvo božjega

Zasluge za to, da velja šinrun joku za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti, gre tudi v pretanjeni lucidnosti ljudi na Japonskem. Ne le, da imajo Japonci – tako kot vsi ljudje na svetu - biofilijo zapisano že v svojih genih, temveč je tudi njihova kultura z njo naravnost prežeta.

• »V obeh uradnih verah na Japonskem, šintoizmu in budizmu, vlada prepričanje, da je gozd kraljestvo božjega. Sveto pismo zen budistov je pokrajina. Božjo besedo najdejo v naravnem svetu. V šintoizmu pa verjamejo, da duhovi od narave niso ločeni, ampak so del nje. Skrivajo se v drevesih, kamnih, vetriču, potokih in slapovih. Ti duhovi se imenujejo kami. Kamijev je na milijone; živijo lahko kjer koli v naravi. In kraji, kjer živijo bogovi, pogosto tudi sami postanejo sveti. Na Japonskem ni nič nenavadnega, če v gozdu srečate ljudi, ki molijo.«

Častitljiv odnos, ki ga Japonci namenjajo drevesom, gozdu in naravi v obče, prežema vse pore njihove družbe (iz njo zgodovine). Zapise o tem je najti v njihovih najstarejših kronikah, o njih pripovedujejo ljudske pripovedke, šizen je del zenovske estetike, z njim pa so povezani tudi številni japonski festivali in tradicije.

Vse to starodavno vedenje o blagodejni povezanosti z naravo danes zgolj potrjujejo znanstvena raziskovanja, ki so se zares začela šele leta 2004 in katerih posledica so bili prvi certifikati za gozdne terapije na različnih krajih na Japonskem.

»Danes je po vsej državi dvainšestdeset uradnih središč gozdne terapije, ki imajo dokazane zdravilne lastnosti, po gozdnih poteh pa vsako leto hodi od dva in pol do pet milijonov ljudi. Šinrin joku je postal nekaj vsakdanjega – način, kako Japonci obvladujejo stres in skrbijo za zdravje.«

Moč dreves

Vas še vedno nismo prepričali, da za šinrin joku stoji tudi trda in brezkompromisna znanost?

Tudi dr. Qing Li je neovrgljive dokaze o tem dolgo iskal. Na njihovo sled je prišel potem, ko je skupaj z drugimi bolje proučil pojav fitoncidov – t.j. naravnih rastlinskih olj, ki jih drevesa uporabljajo za obrambo.

»Drevesa sproščajo fitoncide, da se branijo pred bakterijami, mrčesom in glivami,« v knjigi Z gozdom do sreče in zdravja razlaga strokovnjak za gozdno medicino. »Poleg tega fitoncidi drevesom pomagajo pri sporazumevanju.«

Ko torej dihamo zrak v gozdu, z njim nismo deležni zgolj višje koncentracije kisika, temveč tudi fitoncidov. Slednjih je v zraku več, ko je ozračje toplejše, pri čemer naj bi bila njih vsebnost najvišja pri temperaturah okoli 30 stopinj C.

In to še ni vse!

Tudi vsaka drevesna vrsta ima drugačne fitoncide, ki posledično proizvajajo različne vonjave, največ fitoncidov pa proizvajajo zimzelena drevesa, kot so borovci, cedre, jelke in drugi iglavci.

»Že prej je bilo znano, da eterična olja lajšajo depresijo in anksioznost, zato sem menil, da fitoncidi v zraku zanesljivo prispevajo k boljšemu počutju in večji sproščenosti mojih gozdnih kopalcev. Nihče pa še ni raziskal, kako fitoncidi vplivajo na delovanje naravnih celic ubijalk, zato sem se odločil, da bom preveril tudi to,« se začetkov lastnih raziskav spominja dr. Qing Li, da bi nato dodal, da v tovrstnih raziskovanjih še zdaleč ni bil osamljen, zaradi česar danes v kar 48 bolnišnicah in drugih ustanovah po Združenih državah Amerike že s pridoma uporabljajo eterična olja pri zdravljenju bolezni zaradi stresa in manjka energije.

Fitoncidi tudi niso edina zdravilna učinkovina, ki so je gozdovi polni. Tu so tudi učinki prav posebne bakterije, ki živi v prsti in za katero se je že izkazalo, da krepi imunski sistem. Ali povedano drugače: stik z zemljo prav zares spodbuja imunski sistem, zaradi okrepljenega imunskega sistema pa smo srečnejši.

• »Vsakič ko kopljete po vrtu ali pojeste zelenjavo, ki ste jo pravkar potegnili iz prsti, zaužijete tudi M. vaccae in se na ta način okrepite.«

Za še več zanimivega branja na dano temo, pa tudi podrobnejši napotki o tem, kako gre pravilno izvajati šinrin joku, vam v nadaljevanju toplo …

PRIPOROČAMO

V branje in ravnanje!

Z gozdom do sreče in zdravja – Kako narava krepi telo in duha!

• »Vse več je dokazov, da drevesa pomembno prispevajo k javnemu zdravju. Ker nas danes več kot polovica živi v mestih, so mestna zelena območja še toliko pomembnejša za naše zdravje in dobro počutje – k čemur spadata tudi psihološko in čustveno dobro počutje.«

Dr. Qing Li je strokovnjak za gozdno medicino. Z raziskavami je dokazal, kako na nas vpliva bližina dreves; tudi če si zgolj napolnimo dom z rastlinami ali v razpršilnik dodamo eterična olja dreves, lahko občutimo pozitivne posledice: nižji krvni tlak, ublažen občutek stresa, večjo vitalnost in okrepljen imunski sistem. Dr. Li je v knjigo poleg svojih dolgoletnih, revolucionarnih raziskav in anekdot o tem, kako nam lahko moč dreves spremeni življenje, vključil še praktične nasvete, ki vam bodo pomagali, da tudi sami izkusite blagodejne učinke narave.

Knjiga Z gozdom do sreče in zdravja je izšla pri založbi Učila International, najti pa jo je mogoče tudi v spletni knjigarni Felix.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec