Dr. Lilijana Kornhauser Cerar (vodja oddelka ljubljanske porodnišnice): Pediatrija položena v zibelko

8. 4. 2019 | Vir: Jana
Deli
Dr. Lilijana Kornhauser Cerar (vodja oddelka ljubljanske porodnišnice): Pediatrija položena v zibelko (foto: Aleksandra Saša Prelesnik)
Aleksandra Saša Prelesnik

Dr. Kornhauser Cerarjeva, vodja oddelka ljubljanske porodnišnice, kjer izjemno uspešno skrbijo za nedonošenčke, poudarja pomen timskega dela.

Zdi se, da imamo Slovenci do zdravstva zelo različna merila. Pravzaprav le dve merili. Na eni strani smo upravičeno navdušeni nad posameznimi vrhunskimi dosežki naše medicinske znanosti, na drugi strani je sistem javnega zdravstva, za katerega ne najdemo tako zlahka lepe besede. V našem zdravstvu je marsikaj res skrb vzbujajoče, vendar imamo, še zlasti glede na okoliščine, precej dober zdravstveni sistem. Na nekaterih področjih pa smo, kar zelo radi pozabljamo, odlični, celo vrhunski. Recimo pri skrbi za otroke. Zanje je dobro poskrbljeno že pred njihovim rojstvom, prav tako potem, ko prijokajo na svet.

»Žal nekaj slabih, pogosto medijsko prenapihnjenih zgodb zmanjšuje ugled celotnega zdravstva, veliko številnejše uspešne zgodbe pa ostanejo po krivici prezrte,« pravi dr. Lilijana Kornhauser Cerar, vodja Službe za neonatologijo na Ginekološki kliniki v Ljubljani. Tistega oddelka, kamor gredo prezgodaj rojeni otroci. In ki zahvaljujoč vrhunski medicinski oskrbi preživijo celo, če so se rodili s komaj pol kilograma teže. Ali še manj – najmanjši nedonošenček, za katerega so v Ljubljani uspešno poskrbeli, je imel le 340 gramov, desetino teže običajnega novorojenčka. Po podatkih Unicefa Slovenija spada v sam svetovni vrh po preživetju novorojenčkov. Do dopolnjenega prvega meseca umre le eden od 769 živorojenih otrok. Višja stopnja preživetja je le na Japonskem, Islandiji, v Singapurju in na Finskem.

Pediatrija v genih

Kako je to mogoče v razmerah, ko zdravstvu kronično primanjkuje denarja? »Denar je zelo pomemben, saj so že same aparature, predvsem sodobni inkubatorji, izjemno drage, še zdaleč pa ni vse,« pravi dr. Kornhauser Cerarjeva. »Naša uspešnost pri oskrbi novorojenčkov ima veliko temeljev. Pomembna sta že delo in vizija mojih predhodnikov, ne le v neonatologiji, ampak tudi v ginekologiji in porodništvu. Drugi pomemben temelj za dobre rezultate je usklajeno delo skupine, ki ima ustrezno znanje, urejene delovne razmere ter zlasti veselje za klinično, raziskovalno in izobraževalno delo in je temu predana. Posameznik nikoli ni odločilen za uspeh stroke, četudi si ga nekateri kdaj radi pripišejo.«

Od začetka 90. let do danes se je število smrti otrok do dopolnjenega prvega leta pri nas zmanjšalo za štirikrat; ves čas je bilo pod evropskim poprečjem, zadnja leta je podobno nizko kot v skandinavskih državah. Skrb za prezgodaj rojene otroke ‒ takih je v Sloveniji kar sedem odstotkov – je pri tem zelo pomembna. Med njimi je vsako leto več kot 200 novorojenčkov, ki ob rojstvu tehtajo manj kot poldrugi kilogram. To so otroci, ki gredo »skozi roke« dr. Kornhauser Cerarjeve in njenih sodelavcev. Njej je bila pediatrija položena v zibelko – pediater je bil tudi njen oče dr. Pavle Kornhauser. Prav on je v Kliničnem centru v Ljubljani ustanovil in vodil enoto za intenzivno terapijo otrok, prvo v nekdanji Jugoslaviji.

Preprečevanje okužb

»Bolj zgodaj je otrok rojen, bolj nezreli in ranljivi so vsi njegovi organi,« odgovarja strokovnjakinja na vprašanje, kakšnim nevarnostim so ti malčki izpostavljeni. »Takoj po rojstvu ga ogroža nezrelost dihal. Pljuča so napolnjena s tekočino, pljučnih mešičkov je še zelo malo, premalo je t. i. surfaktanta, tekočine, ki zmanjša površinsko napetost in naredi pljuča bolj raztegljiva, tudi pljučne žile ostajajo stisnjene. Novorojenček zato ne zadiha ali pa kaže znake dihalnega napora in postaja moder. Zaradi nezadostno razvitega imunskega sistema so lahko nevarne tudi različne okužbe.«

Prvi ukrep za preprečevanje okužb je umivanje rok in razkuževanje. »Na našem oddelku alkohol res teče v potokih,« pravi sogovornica z nasmeškom. Inkubatorje, v katerih so najbolj nezreli otroci, vsakih nekaj dni povsem razstavijo in razkužijo. »To je sicer več kot 20 let star, a še brezhibno delujoč inkubator,« ob obisku oddelka pokaže inkubator, v katerem pod budnim očesom medicinske sestre leži manj kot kilogram težak otroček. »Na inkubatorje zelo zelo pazimo.« Sodobne naprave, ki so za preživetje nedonošenčkov življenjskega pomena, stanejo nekaj deset tisoč evrov.

Dobro sodelovanje s starši

Dr. Kornhauser Cerarjeva poudarja tudi pomen »dobrih« bakterij, ki morajo poseliti novorojenega otroka. »To dosežemo s hranjenjem z materinim mlekom in s kožnim stikom med mamo in novorojenčkom. Če je le mogoče, otroka neposredno po rojstvu vsaj za nekaj minut položimo na mamine prsi, pozneje pa se vsak dan po nekaj ur gol 'kengurujčka' pri mami ali očetu.« Na oddelku so zelo strogi pri uporabi antibiotikov. »Predpišemo jih le ob dokazani okužbi in za čim krajši čas, pri tem pa poskušamo izbrati antibiotike z ozkim spektrom delovanja. V sezoni okužb dihal so naša sicer zelo prehodna vrata zaprta za obiskovalce, dobrodošli so le zdravi starši.«

Sodelovanje s starši je v časih, ko je nezaupanje v zdravstvo vsesplošno, dobro. »Na srečo je porodnišnica kraj, kjer je večina čustev pozitivna in konstruktivna. Moje izkušnje tudi kažejo, da je razlog nezaupanja in nezadovoljstva pogosto kratek stik v komunikaciji med starši in osebjem ‒ premalo informacij, včasih preveč pokroviteljski odnos do staršev, ki si lahko danes na spletu pridobijo ogromno podatkov in so ti podlaga za njihova vprašanja, morda tudi pomanjkanje časa za pogovor s starši,« pove zdravnica, ki je bila leta 2007 po izboru bralcev Jane razglašena za Slovenko leta.

Pomembne raziskave

Delo dr. Lilijane Kornhauser Cerar je zelo cenjeno tudi v tujini. Leta 2017 je bila zaradi raziskovalnih dosežkov in kliničnega dela z novorojenčki izbrana za članico cenjene Svetovne akademije za perinatalno medicino. S tem področjem se je raziskovalno ukvarjala tako v svojem magistrskem kot tudi doktorskem delu. Doktorirala je, ko je bilo za njo že dolgo obdobje dela z nedonošenčki. »V magistrski nalogi sem dokazala varnost in učinkovitost uporabe rastnega dejavnika eritropoetina pri preprečevanju slabokrvnosti nedonošenčkov, ki jo je bilo sicer treba zdraviti s transfuzijami krvi.«

V doktorskem delu, katerega povzetek je bil objavljen v ugledni reviji Ameriškega združenja za pediatrijo Pediatrics, pa je opozorila na nevarnost rabe avtomobilskega varnostnega sedeža. »Ankete so pokazale, da tudi slovenski starši zelo pogosto pustijo dojenčka do tretjega meseca starosti spati v polsedečem položaju v 'stolčku'. Raziskava je dokazala, da se otroci zaradi nezrelosti dihalnih poti lahko začnejo dušiti. Zato je oskrba organov s kisikom slabša, zaradi pomanjkanja kisika v osrednjem živčevju lahko pride do slabšega poznejšega razvoja. Zato že v šoli za starše, še zlasti pa v porodnišnici staršem svetujemo, naj varnostni sedež uporabijo izključno za prevoz z avtomobilom, za varno pot domov. Če je daljša vožnja nujna, morajo dojenčka v sedežu nadzorovati. Doma pa naj spi v posteljici.«

Dr. Kornhauser Cerarjeva poudarja, da ima Slovenija pri oskrbi najbolj nezrelih novorojenčkov že več kot 30 let še eno prednost ‒ centralizacijo s t. i. transportom in utero. To pomeni, da nosečnico, ki jo ogroža zelo prezgodnji porod ali bolezen, premestijo iz manjše porodnišnice v terciarni center, ki ima opremo, znanje in izkušnje za oskrbo najhuje bolnih žensk in novorojenčkov.

Služba kot poslanstvo »Pred več kot 20 leti smo ustanovili Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom,« odgovarja dr. Kornhauser Cerarjeva na vprašanje, ali medicinsko osebje ljubljanske porodnišnice ostane v stiku s prezgodaj rojenimi otroki. »Prvotni namen društva je bil le organizacija srečanj prezgodaj rojenih otrok v ljubljanskem Mostecu. To naj bi tudi najbolj nezaupljivim ljudem, še zlasti našim kolegom, ki so radi trdili, da intenzivno zdravljenje nedonošenčkom sicer daje možnost za preživetje, a imajo vsi ti otroci hude posledice, dokazalo, da ti otroci normalno odraščajo in se po telesnih merah in sposobnostih večinoma ne ločijo od 'normalno rojenih' vrstnikov.«

Z leti je društvo, ki mu dr. Kornhauser Cerarjeva zdaj predseduje, prevzelo številne nove naloge. Ukvarja se z izobraževanjem staršev in zdravstvenih delavcev, prireja predavanja in delavnice, izdalo je priročnik Vaš nedonošenček, išče donatorje, s pomočjo katerih poskušajo ohraniti kar najboljšo opremljenost oddelka. Ta se, tako kot celotno slovensko zdravstvo, sooča s premalo denarja za opremo. Pa tudi s premajhnim zanimanjem za poklic, v katerem je veliko dela tudi v času, ko so 'normalni' ljudje doma z družino ali na dopustu. V zvezi z dopusti, čeprav nekoliko drugačnimi, je treba dodati še nekaj. »Moj mož je bil pred več kot 30 leti eden prvih slovenskih moških, ki je bil na očetovskem dopustu, da sem dobila službo v porodnišnici in se lahko usmerila v pediatrijo,« pove dr. Kornhauser Cerarjeva, mati dveh zdaj že odraslih otrok.

Ali nas lahko skrbi, da bi Slovenija v uspešnosti pri skrbi za zdravje novorojenčkov v prihodnosti nazadovala? »Samozadovoljstvo je povsod, zlasti pa v našem poklicu, pot navzdol. Skrb je zato nujna in koristna, da ne bi zaspali na lovorikah. Enako ali še bolj kot naprave pa je pomembno osebje, ki skrbi za te drobižke ‒ ne le zdravniki specialisti različnih usmeritev, ampak zlasti izkušene, izobražene medicinske sestre in babice, ki so v zadostnem številu na oddelku podnevi in ponoči vseh 365 dni v letu.«

Besedilo: Marjan Žiberna // Fotografiji: Aleksandra Saša Prelesnik

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju