Slovenija in Avstralija sta skupni točki mlade slovenske raziskovalke dr. Kaje Antlej in 21-letnega avstralskega študenta Damona Rousisa. On je navdušen nad slovenščino, ona je v Avstraliji našla svoj drugi dom.

Zdr. Kajo Antlej in študentom Damonom Rousisom smo se srečali in družili v središču naše deželice – v Ljubljani. Ona je iz 'dežele tam spodaj', kjer predava, raziskuje in predsednikuje Slovensko avstralskemu akademskemu društvu, priletela na oddih in na obisk k družini. On pa je prvič prišel v Slovenijo, ker je prejel štipendijo Slovensko avstralskega akademskega društva, s katero se je lahko udeležil jezikovnega tečaja v okviru 37. Poletne šole slovenskega jezika 2018, ki je potekal na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Čeprav sem mislila, da bo naš pogovor potekal v angleščini, sem se zmotila.

Prvič, a ne zadnjič v Sloveniji

Enaindvajsetletni avstralski mladenič me je presenetil s svojim znanjem slovenščine – jezika, do katerega že od svojih najstniških let goji posebno strast. Povedal mi je, da je presrečen, ker je dobil priložnost učenja v Sloveniji in intenzivnega stika s slovenščino.

Damon, ste italijansko-grških korenin. Živite v Avstraliji. Kako ste sploh prišli v stik s slovenščino?

Vedno sem se želel učiti slovanskega jezika. Zdi se mi namreč, da so slovanski jeziki zelo kompleksni, poleg tega pa meni osebno zvenijo čudovito. Ko sem poslušal različne slovanske jezike, mi je slovenščina najbolj prirasla k srcu. V šoli sem spoznal tudi nekaj Slovencev.

Kako pa ste začeli? Vam je kdo pomagal?

Najprej sem šel v melbournsko knjižnico in si tam izposodil knjigo za začetnike Marte Pirnat Colloquial Slovene. Potem sem brskal po spletu in našel spletno stran 'Slovenians in Australia' (Slovenci v Avstraliji) ter tam prebral, da je bila Draga Gelt, Slovenka, ki živi v Avstraliji, nekoč učiteljica slovenskega jezika. Navezal sem stik z njo in tako začel učne ure slovenskega jezika.

Koliko časa se že učite slovenščine?

Tri leta. Z Drago Gelt imam učne ure vsaka dva tedna. Me je pa Draga povabila tudi k sodelovanju v svoji amaterski gledališki skupini. Priložnost sem sprejel tudi zato, ker je to odlična priložnost, da lahko govorim slovenščino.

Kaj pa vam je pri slovenščini najtežje?

Besedni red. (smeh)

Katera je vaša najljubša slovenska beseda?

(smeh) Ta beseda je 'nahrbtnik'. To pa zato, ker mi pri izgovarjavi predstavlja izziv. Veliko časa sem jo vadil. (smeh) Če mi je kakšna beseda v izziv, jo bom ponavljal, dokler je ne bom znal.

Bili ste tudi na nekaj izletih po Sloveniji. Ste opazili kakšne razlike, podobnosti v primerjavi z Avstralijo?

Da, bil sem na Bledu, v Škofji Loki, Bohinju. Tukaj se počutim zelo prijetno, ker mislim, da je Slovenija zelo dobro organizirana država in je v tem smislu precej podobna Avstraliji. Vsi so zelo pripravljeni priskočiti na pomoč, so zelo prijateljski. Se mi pa ta dežela zdi v primerjavi z Avstralijo precej bolj slikovita. Opazil sem tudi, da tukaj veliko več ljudi kadi. V Avstraliji je kadilcev izredno malo, verjetno tudi zato, ker zavojček cigaret stane 30 dolarjev.

Sicer pa študirate italijanščino in zdaj pri profesorju slovensko-hrvaških korenin Johnu Hajeku pišete diplomsko nalogo.

Da, študiram italijanski jezik na Univerzi v Melbournu. Tema moje diplomske naloge je trenutni položaj slovenske manjšine v Trstu, kar združuje moje zanimanje za mednarodne odnose, italijanski, še posebej pa slovenski jezik. Večinoma se ukvarjam z zakonodajo jezika furlanske vlade, s pravno zaščito skupnosti, mednarodnimi odnosi ter s slovenskimi kulturnimi organizacijami v Trstu.

Selitev v Avstralijo

Prva doktorica heritologije (veda o varovanju kulturne dediščine v okolju na podlagi komuniciranja vsebin v muzejih itd.) v Sloveniji, dr. Kaja Antlej, skupaj z možem živi v avstralskem kraju Geelong. Na Univerzi Deakin v bližini Melbourna predava industrijsko oblikovanje. A to še ni vse. Med drugim razvija tudi načine, kako predstaviti zgodovino znanstveno natančno, obenem pa sodobno in privlačno. Rezultat tega dela je bila tudi odmevna interaktivna razstava o avstralskem polarnem dinozavru Mala L (oziroma Leaellynasaura amicagraphica) v muzeju v Geelongu. Obiskovalcem so namreč s sodobnimi digitalnimi orodji, virtualno in mešano resničnostjo, 3D-tiskom in drugimi tehnologijami prihodnosti omogočili popolnoma nov pogled v preteklost.

Zakaj ste se preselili iz Slovenije v Avstralijo?

Že leta 2015 sem prejela štipendijo avstralske vlade, imenovano Endeavour Scholarship, tako da sem na Univerzi v Canberri šest mesecev raziskovala, kako bi lahko uporabili digitalne tehnologije za komunikacijo kulinarične dediščine Slovencev v Avstraliji. Nato sem se vrnila v Slovenijo. A ker sem v tistem obdobju ustvarila zelo veliko stikov na avstralskih univerzah, sem prišla do informacije, da se odpira delovno mesto na Univerzi Deakin za predavatelja industrijskega oblikovanja. Prijavila sem se in bila sem sprejeta.

Je bil za vas prihod na drugo celino težek?

Pred odhodom v Avstralijo sem eno leto živela v Maroku, ki se precej razlikuje od življenja v Sloveniji, ne nazadnje je to tudi muslimanski svet, tako da prihod v Avstralijo ni bil dramatičen. Tam je kultura zelo podobna slovenski, sploh Melbourne je zelo evropski, ker je tam zelo veliko Italijanov, Grkov, Srbov, Hrvatov, Nizozemcev, Nemcev. Verjetno bi čutila večjo razliko, če bi se v Avstralijo odpravila neposredno iz Slovenije. Je pa res, da šele, ko si zunaj Evrope, čutiš pripadnost Evropi, čutiš, kako globoka je ta kultura. Tudi z vidika prijateljstva. Zdi se mi, da so prijateljstva med Evropejci globlja in drugačna kot med Anglosasi.

Kaj pa razlike, ki ste jih opazili?

Ker so mi všeč 'mediteranski centri', kjer se mesto zliva v en center (trg, cerkev, tržnica), je v Avstraliji to drugače. Oni imajo 'mreže' in centra v tem smislu praktično ni. Potem je tukaj seveda drugačen razpored letnih časov. (smeh) Ne samo da je ob božiču toplo, ampak vsi prazniki so v tem smislu drugačni od tega, kar sem vajena iz Slovenije. Vedno sem bila vajena, da je za moj rojstni dan skoraj poletje, zdaj ga v Avstraliji praznujem v 'novembrskem' vzdušju.

Kaj bi nam priporočili, če bi se odpravljali v Avstralijo?

Kaja: Pojdite si ogledat Ocean, priporočam ogled Kata Tjute v središču Avstralije, kjer čutiš to prostrano svobodo. Osebno me je pa najbolj navdušil Otway, ker obožujem pragozdove z velikimi praprotmi in evkaliptusi.

Damon: Jaz bi dodal še Great Ocean Road (243 kilometrov dolga Velika oceanska cesta), koralni greben in pristanišče v Sydneyju.

Besedilo: Ksenija Sedej // Fotografije: Goran Antley

06. avgust 2018 Zanimivosti foto: GORAN ANTLEY
Jana

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Jana

Naročite se na revijo Jana:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Cosmopolitan

Letna naročnina (12 izvodov)

Cena s popustom: 38,30 €

REDNA CENA: 47,88 €

NAROČITE ZDAJ

Jana

3-mesečna naročnina (7 izvodov)

Cena s popustom: 14,88 €

REDNA CENA: 17,50 €

NAROČITE ZDAJ

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri