Nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk je kot ambasador projekta Svit, programa za zgodnje odkrivanje predrakastih sprememb in raka na debelem črevesu, nastopil na nedavni konferenci in okrogli mizi, kjer so govorili o možnostih boljšega odkrivanja raka prebavil z novimi tehnologijami.
V program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakastih sprememb in raka na debelem črevesu je vključenih več kot pol milijona oseb, starih od 50 do 74 let. Napredna tehnologija je namenjena tudi številnim drugim preiskavam. Ker se iz leta v leto vse več ljudi odloča za razširjeni preventivni zdravstveni pregled, v okviru katerega se opravita tudi gastroskopija in kolonoskopija, je številka uspešno izvedenih pregledov lahko še veliko višja. Da ljudje, ki so vsaki dve leti vabljeni na ponovni pregled, ne smejo zanemarjati te možnosti, je jasno poudaril tudi Danilo Türk, ambasador projekta Svit, ki je opravil že tri kolonoskopije: "Človek z leti nabira vsakovrstne izkušnje, lahko rečemo, da je to stvar dostojnega staranja. Star bom 65 let in pri teh letih človek drugače razmišlja kot pri 45. Jaz sem v svoje zdravje pripravljen tudi vlagati – kupiti cenejši avto ali vsaj ne povsem novega, nekaj več sredstev nameniti za zdravilišča in podobne stvari, ki lahko koristijo mojemu zdravju." Prvič v zgodovini smo priča zmanjšanju števila obolelih za rakom debelega črevesa in danke. Leta 2012 je za tem rakom zbolelo 200 bolnikov manj kot dve leti prej.
"Ta oblika raka vsako leto prizadene več kot 1600 ljudi. Skoraj pol toliko jih tudi umre. Z odkrivanjem bolezni v zgodnjem stadiju lahko število obolelih še znižamo. Poleg uspešnega preventivnega programa pa zdravniki specialisti za svoje učinkovito delo potrebujemo tudi najnaprednejšo tehnologijo," pojasni prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. in predsednik Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo (SZGH), pod okriljem katerega je na Brdu potekal simpozij 'Boljša karakterizacija ali tudi detekcija: Kje je prihodnost?'.
Kaj lahko storimo sami?
Rak na debelem črevesu in danki se lahko več let razvija brez očitnih bolezenskih znakov, zato so preventivni pregledi, ki vključujejo kolonoskopijo, bistveni. "Od aprila 2009 do decembra 2015 smo v okviru programa Svit izvedli 50.452 kolonoskopij," pove prof. dr. Borut Štabuc, spec. internist s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana, in doda: "Endoskopist lahko pri pregledu črevesa zelo zgodaj odkrije predrakaste spremembe in jih odstrani, kar pomeni, da bolnik po operaciji ne potrebuje kemoterapije ali nadaljnjih operacij. S tem pa se močno znižajo stroški zdravljenja." Samo v zadnjih šestih letih so tako državi prihranili 12 milijonov evrov.
Z najnaprednejšo tehnologijo – ena takšnih je tudi endoskopski aparat z visokoresolucijsko multi LED-tehnologijo – bi bili ti prihranki lahko še večji. Delo s takšnimi endoskopi bo zdravnikom, ki vsak dan opravijo na stotine kolonoskopij, močno olajšalo preglede pacientov. Zakaj, nam je pojasnil primarij Milan Stefanovič, strokovni direktor Diagnostičnega centra Bled in predsednik Endoskopske sekcije SZGH: "Endoskopisti smo s tem dobili možnost, da spremembe ne samo lažje ugotovimo, temveč z visoko natančnostjo opredelimo tudi njihovo naravo. Govorimo o histološki oceni 'in vivo', kar nam lahko pomaga pri odločitvi o možnostih in načinih endoskopske terapije."
"Trenutno stanje je katastrofalno"
Poleg znanja in izkušenj zdravniki specialisti za uspešno delo vsekakor potrebujejo tudi kakovostno opremo. Na ta problem sta na okrogli mizi, ki je sledila strokovnim predavanjem, opozorila dva gosta. "Trenutno stanje je katastrofalno. Seveda zato, ker zdravniki delajo v starih in neurejenih prostorih," prizna prof. dr. Marija Pfeifer, strokovna direktorica UKC Ljubljana, in z veseljem doda, da se že dolgo pripravljajo na prenovo prostorov, v katerih bo kar 18 najnaprednejših endoskopov: "Pred kratkim smo odobrili vse načrte in nakupe pohištva. In jaz mislim, da bo zdaj bolje." Janez Lavre, v. d. direktorja UKC Maribor, je povzel stanje v njihovih endoskopskih ambulantah: "Prav gotovo je podobno kot v UKC Ljubljana. Ni nič boljše. Kar sem v prvih tednih lahko storil, je, da sem se dogovoril z dekanom Medicinske fakultete Maribor in smo v uporabo dobili za okrog 750.000 evrov opreme." Dodal je še, da že pripravljajo petletni investicijski razvojni cikel, tudi za opremo klinike.
Moški so najbolj ogroženi
Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepatologijo letos praznuje 50 let delovanja. Združenje, ki ima sedež v Rogaški Slatini, med seboj povezuje več sto strokovnjakov. Ti se dnevno ukvarjajo z diagnostiko in zdravljenjem bolezni prebavil – požiralnika, želodca, črevesa, jeter in trebušne slinavke. Prav rak debelega črevesa je danes ena najpogostejših oblik raka – pri moških je na prvem mestu, pri ženskah pa drugem.
A. J.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
