Povezava med spanjem in splošno kakovostjo življenja postaja vse bolj očitna. Ljudje, ki ne spijo dovolj, pogosteje zbolijo in bolezen prebolevajo dlje kot tisti, ki si privoščijo dolg in kakovosten spanec. Pomanjkanje spanja za telo pomeni še dodaten stres, ki spodkopava vaš imunski sistem.
Pomanjkanje spanja se prej ali slej pokaže tudi na našem videzu. Razlog je v izločanju rastnega hormona, ki se izloča le v globokem spancu. Izločanje hormona po 20. letu upade in začne se staranje. Ohranitev visokih vrednosti rastnega hormona je zelo pomembna za ustavitev teh procesov, zato si je treba privoščiti dovolj dolg in kakovosten spanec. Dokazana je tudi povezava med pretirano debelostjo in pomanjkanjem spanja. Ljudje, ki premalo spijo, imajo v krvi nižje vrednosti leptina, hormona sitosti, in višje vrednosti grelina, hormona, ki povzroča občutek lakote. Pomanjkanje spanca pa vpliva tudi na izbiro hrane, poveča željo po enostavnih ogljikovih hidratih, predvsem po sladkorju in beli moki. Pomanjkanje spanja znižuje inzulinsko rezistenco in povečuje možnost, da zbolite za diabetesom tipa 2.
Vodi pa lahko tudi v takšne težave
Izgubljeni spomini: znanstveniki verjamejo, da se med spanjem vsi na novo pridobljeni spomini znova odvrtijo. Tako si jih bolje zapomnimo. Brez spanja torej možganom ne dovolite, da podoživijo vse, kar je novo, in izgubljate dolgoročne spomine.
Jeza: pomanjkanje spanja vas sili k osredotočanju na negativne izkušnje, napačnemu branju izrazov na obrazih ljudi in zapletanju v prepire. Čustvena nestabilnost je delno lahko posledica motene komunikacije med različnimi regijami možganov.
Haluciniranje: dobro spočit um zna razločiti pomembne dražljaje od manj pomembnih in s tem preprečiti preobremenitev. Če možgani ne morejo ločevati med temi informacijami, je katastrofa neizogibna. Posledica je predvidevanje stvari, ki se niso zgodile, in opažanje predmetov, ki jih ni tu. Zato lahko sredi puščave opazite oazo.
Tvegane odločitve: če se ljudje s pomanjkanjem spanca odločajo o ekonomskih stvareh, na primer, kako ravnati s financami, del možganov (prefrontalni korteks) predvideva, da bodo 'zmagali' oziroma v tem primeru dobro porabili sredstva. Če se tvegane odločitve v takem stanju izkažejo za slabe, možgani omilijo občutek krivde, zato vam za izgubljeni denar ni toliko mar. Kadar ste dobro naspani, pa vam seveda ni vseeno.
Brez izgovorov
Postavite torej dovolj dolg in kakovosten spanec na prvo mesto. In koliko je dovolj? Nove študije potrjujejo, da ni univerzalnega pravila. Nekateri ljudje potrebujejo več spanja, drugi manj. Individualne potrebe po spanju pa so zapisane v vaših genih. Poleg tega pa je tu še enostaven test, namreč, če se zbujate spočiti in sami od sebe, potem najverjetneje spite dovolj. Če pa vas iz trdega spanca vrže alarm in dan že začnete utrujeni, je čas, da se v posteljo odpravite kakšno uro prej.
In še izziv, ki vas bo uspaval
Ne nazadnje obstaja tudi metoda 4-7-8, ki vas bo uspavala v manj kot minuti. Narediti morate sledeče: ulezite se na hrbet in roke položite ob telo ali na trebuh. Bodite povsem sproščeni. Nato umirjeno dihajte skozi nos 4 sekunde, zadržite sapo za 7 sekund in za konec izdihujte počasi skozi usta 8 sekund.
Besedilo: A. M. // Fotografije: Profimedia
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
