»Naša življenja sestavlja neskončen tok odločitev ’kdaj’ - kdaj spremeniti kariero, sporočiti slabe novice, na urnik umestiti predavanje, končati partnersko razmerje, iti teč ali postati resen glede nekega projekta ali osebe. Toda večina izmed teh odločitev izhaja iz meglenega močvirja intuicije in ugibanja.«
In medtem ko je večina izmed nas prepričana, da je izbira pravega trenutka nekakšna nedoumljiva umetnost, pa Daniel H. Pink v svoji knjigi Kdaj nadvse uspešno zagovarja dejstvo, da je izbira pravega trenutka v resnici veliko bolj empirične narave.
Preden se je lotil pisanja knjige, ki je pred dnevi tudi v slovenščini izšla pri založbi UMco, je avtor šestih knjig na temo psihologije in posla, nekdaj pa je bil tudi producent televizijskega kanala Naional Geographic in serije Crowd Control, kar dve leti raziskoval in analiziral študije z nadvse različnih področij. V tandemu s še dvema raziskovalcema je prebral kar sedemsto raziskav iz sveta ekonomije in anesteziologije, antropologije in endokrinologije, kronobiologije in socialne psihologije, da bi odkril skrito znanost izbire pravega trenutka. Svoje izsledke je nato s pridoma uporabil med pisanjem dobrih 300 strani dolge knjige, v katerih odgovori na vprašanja, ki si jih ljudje malodane od nekdaj zastavljamo.
- »Zakaj so začetki – ali začnemo dobro ali slabo – tako pomembni? In kako lahko začnemo znova, če se zataknemo na začetku? Zakaj nas raziskovanje sredine – projekta, igre, celo življenja – včasih potre in včasih spodbode? Zakaj nas konci napolnijo z energijo, da se posebej potrudimo, da čim prej dosežemo ciljno črto, a nas obenem tudi navdihujejo, da se upočasnimo in iščemo smisel? Kako se v času usklajujemo z drugimi ljudmi – pa naj gre za oblikovanje programske opreme ali petje v zboru? Zakaj nekateri šolski urniki ovirajo učenje, določene vrste odmorov pa izboljšajo rezultate, ki jih učenci dosegajo na preizkusih znanja? Zakaj nas razmišljanje o preteklosti usmeri k enemu načinu vedenja, razmišljanje o prihodnosti pa nas zapelje v drugo smer? In, nazadnje, kako lahko zgradijo organizacije, šole in življenja, ki upoštevajo nevidno moč izbire pravega trenutka, ki pripoznavajo, če parafriziramo Milesa Davisa, da izbira pravega trenutka ni glavna stvar, temveč edina stvar?«
Knjiga Kdaj odgovori na vsa ta vprašanja, odgovore pa tudi podkrepi z znanstveno preverjenimi podatki. Hkrati pa je knjiga Daniela H. Pinka tudi praktična knjiga. Ob koncu vsakega poglavja avtor bralcu namreč postreže z nečim, čemur sam pravi kar ’priročnik časovnega hekerja’, t.j. z naborom orodij, vaj in nasvetov, ki naj bi pomagali uvide prenesti v dejanja.
Eureka!
In čeravno se vam bo ob prebiranju knjige v nekem trenutku zazdelo, da vam je zdaj o izbiranju pravega trenutka vse jasno, pa je avtor s svojimi sklepi vendarle tudi upravičeno zadržan. Navkljub vsemu v življenju (še posebno pa pri ljudeh) obstajajo tudi izjeme k prav vsakemu izmed pravil.
Naj to ponazorimo s primerom, ki sta ga pod drobnogled svoje čase vzeli tudi ameriški psihologinji Mareike Wieth Rose Zacks. Zanimalo ju je, ali so ljudje, ki zase pravijo, da najlažje razmišljajo zjutraj, sposobni izjemnih uvidov, ko so soočeni s problemi, ki jim zgolj metodičen in algoritmičen način ne more biti kos. Raziskovalki sta skupino ’jutranjih mislecev’ tako razdelili na dva dela, da bi prvo skupino testirali med pol deveto in pol deseto dopoldan, drugo pa med pol peto in pol šesto popoldan. Izkazalo se je, da so ’jutranji misleci’, ki so problem reševali popoldan, lažje prišli do miselnega preboja in z njim do inovativne rešitve problema.
Kako je to mogoče?
Če bi psihologinje pred ’jutranje mislece’ postavili kakšno strogo analitično nalogo, bi s to prav zares najbolje opravili v za njih najbolj optimalnem času, torej v dopoldanskih urah. Težava pa je v tem, da so problemi uvida drugačni. Zahtevajo namreč manj opreznosti in manj inhibicije, takšno stanje uma pa je verjetnejše v bolj razpuščenih trenutkih dneva.
Ta nenavadni pojav so nekateri poimenovali kar ’inspiracijski paradoks’.
»Gre za idejo, da sta ’inovativnost in kreativnost najmočnejši, ko vsaj sodeč po cirkadialnih ritmih – nismo v najboljši formi’,« v knjigi še piše Daniel H. Pink in dodaja, da so študije šolske uspešnosti na Danskem in v Los Angelesu potrdile, da so učenci uspešnejši pri analitičnih predmetih (npr. matematiki), če se jih učijo zjutraj, medtem ko se pri umetnosti in v kreativnem pisanju bolje odrežejo v popoldanskem času.
A če za vse nas velja, da naša razpoloženja in uspešnost tekom dneva nihata, pa pri uspešnosti posameznikov obstaja še ena vrsta izjem: »Predstavljajte si, da stojite skupaj s tremi osebami, ki jih poznate. Eden izmed vas je verjetno organizem drugačne vrste z drugačno notranjo uro.«
Škrjanci, sove in tisti vmes!
Eden takšnih je bil namreč Thomas Edison, ki je nekega dne leta 1879 tik pred zoro sedel v svojem laboratoriju v Menlo Parku v New Jerseyu in si razbijal glavo s svojstvenim problemom. Takrat je že vedel, po kakšnih temeljnih principih deluje električna žarnica, še vedno pa ni našel snovi, ki bi delovala kot poceni, dolgotrajna svetilna nitka. Potem pa je v nekem trenutku …
- »... raztreseno pobral drobec sajaste, na ogljiku osnovane snovi, znane kot črni ogljik, ki je ostal od nekega drugega eksperimenta, in ga začel svaljkati med palcem in kazalcem, kar je bila neke vrste vzporednica stiskanja stresne žogice ali zlaganja sponk za papir v posodico iz devetnajstega stoletja.«
In Edisonu se je … prižgala ’žarnica’.
Prav tanka ogljikova nitka, ki je nastala med njegovim ’igračkanjem’, bi namreč lahko delovala kot svetilna nitka. Preizkusil jo je, zasvetila je in rešila problem. Prav Edison, za katerega brez dvoma lahko rečemo, da je bil nočna ptica, je tako s svojim izumom pomagal številnim, ki so bili prav takšni kot on.
»Ne dojemamo vsa človeška bitja dneva povsem enako. Vsakdo ima svoj ’kronotip’ - osebni vzorec cirkadialnih ritmov, ki vplivajo na našo fiziologijo in psihologijo. Edisoni med nami imajo pozne kronotipe. Zbudijo se dolgo po sončnem vzhodu, sovražijo jutra in vrhunca ne dosežejo vse do poznega popoldneva ali zgodnjega večera. Drugi med nami imajo zgodnje kronotipe. Z lahkoto vstanejo in se čez dan počutijo polne energije, a se proti večeru utrudijo. Nekateri izmed nas so sove, drugi pa škrjanci« v knjigi razlike med nami še pojasnjuje Daniel H. Pink, a dodaja, da večina ljudi vendarle spada med t.i. druge ptice, ki so glede jutranjega vstajanja in pozne produktivnosti nekje med škrjanci in sovami.
Zanimive iskrice
Še nekaj zanimivih iskric, ki jih povzemamo iz knjige Kdaj in ki vas bodo zagotovo presenetile:
- Raziskave kažejo, da gre psihoterapevtske seanse raje načrtovati v jutranjih urah: vzrok je kortizol, t.j. stresni hormon. Zjutraj so namreč ravni kortizola najvišje, zato so pacienti bolj osredotočeni in globlje sprejemajo nasvete.
- Čas za telesno vadbo si gre raje rezervirati v popoldanskih urah. Večerna vadba ne pomeni le, da je manj verjetno, da se boste poškodovali, ampak vam tudi pomaga, da tečete hitreje in dvigujete več. Pljučna funkcija je v tem času dneva najvišja, zato lahko vaš krvni obtok prenese več kisika in hranil.
- Če potrebujete zdravstveni pregled s kolonoskopijo ali pa celo operacijo, poskrbite, da bo termin posega padel v dopoldanske ure. V popoldanskih urah namreč zdravniško in negovalno osebje (statistično preverjeno) naredi precej več napak kot v jutranjih urah. In vzrok za to je enostavno upadanje pozornosti.
Še več takšnih in podobnih zanimivih dejstev, povezanih s časom, si boste lahko prebrali v knjigi Kdaj.
Priporočamo!
Kdaj – Daniel H. Pink
- Znanstvene skrivnosti natančne izbire pravega trenutka
Fascinantna, napeta in tudi praktično uporabna knjiga o odločanju v pravem trenutku, prinaša veliko idej in trajnih nasvetov, ki bodo spremenili vaš pogled na preteklost, sedanjost in prihodnost.
»Zasnovana na znanstvenih odkritjih in s praktičnimi priporočili.« – Kirkus
»Uporabna, inspirativna in s premišljenimi nasveti.« – Booklist
»Knjiga Kdaj je pravo razkošje prepričljivih informacij in vpogledov.« – Philadelphia Inquirer
»Pink nam s knjigo Kdaj prinaša slabe novice za naš slabo organiziran čas, obenem pa tudi dobre novice, kako te slabosti spremeniti v naše prednosti. Najbolje pri vsem skupaj pa je, da mnogi od njegovih nasvetov vključujejo upočasnitev, jemanje dodatnih odmorov in več počitka. Seveda noben od njegovih nasvetov ne bo preprečil odtekanja našega časa, vendar pa so to dokazani načini, kako naše ure zapolniti kar najbolje.« – The Wall Street Journal
Več o knjigi si lahko preberete tukaj.
Novo na Metroplay: Življenje pod in izven soja žarometov | Maja Bulc
