Čustvena stanja: Strah nas ovira, ljubezen nas vodi naprej

Za bitja z razvitim zavedanjem, torej duhovna bitja, je eno izmed najpomembnejših čustev, ki ga potrebujemo za duhovni razvoj in življenje, ljubezen. Z duhovnega vidika velja, da vse dobre, pozitivne stvari izhajajo iz ljubezni. In kot velja, da vse dobro izhaja iz ljubezni, velja tudi nasprotno, da vse slabo, negativno izhaja iz strahu.

Nasprotje ljubezni namreč ni sovraštvo, temveč strah. Karkoli v življenju počnemo, pri vsaki naši odločitvi je v ozadju strah ali ljubezen, to sta skrivni gonili našega vedenja, ki je pogosto povsem v nasprotju z logiko in razumom. Strah in ljubezen sta torej dve osnovni čustvi na nasprotnih koncih čustvene lestvice. Sta dva ekstrema, med katerima obstaja široka paleta čustev, ki so v resnici le odtenki enega ali drugega. Skrb, jeza, sovraštvo, ljubosum­je, zavist, panika, depresija, krivda, predsodki, obtoževanje so različni obrazi strahu. Vsem je skupno, da sprožajo občutke, da nam nekaj grozi, zato se počutimo negotove.

Vse ovire oziroma motnje med človeškimi bitji, velike ali male, osebne ali medosebne, imajo korenine v strahu. Strah deluje proti naši duhovni evoluciji in nas lahko omrtviči ter nam prepreči, da delujemo takrat, ko je to potrebno, da se osebnostno in duhovno razvijemo. Nasprotno nam ljubezen vzbuja občutke, kot so zaupanje, poštenost, spoštovanje, strast, prijateljstvo, predanost, zaljubljenost, in nas vodi v stanje ravnotežja in umirjenosti. Ugotovimo lahko, da nas ljubezen posledično vzdržuje v stanju notranjega miru, strah pa v negotovosti. Pomislite, kakšen je občutek, ko vse v vašem svetu deluje dobro, ste umirjeni in v sožitju z okolico ... S strahom v sebi pa hitro zapademo v negativne misli, postanemo jezni, razdražljivi, osamljeni, nepotrpežljivi – in vse naše slabe osebnostne strani prihajajo na dan.

Ogledali si bomo nekaj čustvenih stanj, ki so zvrsti strahu, čeprav jih pogosto ne zaznavamo tako, in spoznali nekatere zvrsti ljubezni. Pri ukvarjanju s čustvi je treba omeniti, da imajo vsa čustva, tudi negativna, ki izhajajo iz strahu, svoj pozitiven namen, zato je izražanje vseh čustev zdravo. Škodljivo pa je, če negativna čustva dolgotrajno vzdržujemo v sebi in pustimo, da se ustvari negativni čustveno-vedenjski vzorec. Takšni vzorci nas energijsko izčrpavajo in dobesedno potiskajo v bolezni, tako telesne kot duševne.

Skrb

Skrb je stanje stalne zaskrbljenosti, in če ste takšni po naravi, sploh ne 'potrebujete' situacije, ki bi vas dejansko morala skrbeti. Že misel na takšno situacijo lahko spodbudi skrb. Medtem ko ste zaskrbljeni glede nečesa, kar naj bi se zgodilo v kratkem času, pa se skrbi množijo za naprej in nazaj. Skrbi vas za dogodek v prihodnosti, skrbi vas dogodek v sedanjosti, nato vas skrbi še preteklost, saj razmišljate, česa vsega niste naredili prav. Pomembno je zavedanje, da s tem, ko vas skrbi, ničesar ne spremenite na bolje, le sami sebe spravljate v stanje, ko imate še manj možnosti, da razrešite določen problem. Lahko si pomagate z afirmacijo: ''Dovolim si, da mirno opustim vse zaskrbljujoče misli in napolnim svojo glavo z veselim pričakovanjem.''

Jeza

Jeza je strah, ki je usmerjen navzven. Povezana je z nadzorom, naša negotovost in strah sta povzročena, ko nimamo nadzora nad okolico, ko nimamo nadzora nad samim sabo. Med vsemi čustvenimi razvadami nas najbolj pohabi prav jeza. Ko ji damo duška, nas oropa razsodnosti, naše obnašanje postane neučinkovito, postanemo zaletavi, delamo napake. Jeza spada med čustva, ki povzročajo slabo telesno počutje, in številne raziskave so pokazale, da se v takem stanju v našem telesu tvorijo toksini, ki sprožajo obolenja. Ko boste nasled­njič jezni, pomislite, česa se bojite, zakaj ste negotovi ... V situaciji, ko nas nekaj vznemiri, se najprej sproži refleksni odziv v hipotalamusu ('sedežu' naših čustvenih reakcij), nato informacija dospe v velike možgane, ki so 'sedež' razuma. Stari rek, da preštej do deset, šele potem ukrepaj, upošteva to načelo, ki nam omogoči, da uporabimo moč razuma, in ne navala čustvene energije. Če imamo težave z jezo, vadimo sprostitvene postopke, izvajamo dihalne vaje, telovadimo in se veliko gibljemo.

Depresija

Depresija je, poenostavljeno povedano, strah pred življenjem in v resnih primerih človeka popolnoma izčrpa. Povezana je z anksioznostjo, ki je stanje duha, ko smo stalno zaskrbljeni in v strahu, vendar običajno ne vemo točno, zakaj. Bojimo se, da nismo dovolj dobri, da ne zmoremo opravljati dnevnih opravil, in vsakršen odklon od dnevne rutine postane zelo stresen. Depresija kot občutek, da smo na tleh, je nekaj, kar v določenih obdobjih v življenju izkusimo vsi. Na tleh smo zaradi pomanjkanja zdravega občutka lastne vrednosti, ki pogosto izhaja iz otroštva. V takih primerih je najbolje poiskati pomoč terapevta. Pri blagih oblikah depresije pomaga gibanje, kot so sprehod in telesne vaje, ki spremenijo razpoloženje. Pomembna snov, ki pomaga v depresiji, je triptofan, esencialna aminokislina. Najdemo ga v govedini, perutnini, bučnih semenih, siru, jajcih, stročjem fižolu ...

Krivda

Pri številnih duhovnih učiteljih velja, da je krivda huda oblika bolezni duše. In res je krivda siva prikazen v svetu čustev, je notranja ječa, v kateri ste tako jetnik kot ječar. Občutek krivde vas lahko ohromi za vse življenje, zaradi njega zbolite, vpliva na vašo sposobnost ohranjanja uspešnih odnosov s prijatelji, družinskimi člani, pokvari vam vse, kar je v življenju lepega. Povzroča depresijo in anksioznost ter zavira osebno rast. Prepoznavanje krivde v sebi ni namenjeno temu, da se počutiš še bolj krivega, je povabilo k samozavedanju in spoznanje o ponovni pridobitvi možnosti svobodnega izbiranja v življenju. Najpogosteje obstajajo trije razlogi, zakaj se ljudje počutijo krive:

1. Niso naredili nečesa, kar bi morali.

• Nekomu niso priskočili na pomoč.

• Nekomu niso pomagali, ker se preprosto niso zavedali, da potrebuje pomoč.

• Niso naredili tistega, za kar so verjeli, da je njihova dolžnost.

2. Storili so nekaj, česar ne bi smeli.

• Z besedami in dejanji so nekoga prizadeli.

• Bili so nepošteni.

3. Naredili so napako.

• Sprejeli so neustrezno in napačno odločitev.

• Nehote so koga ali kaj poškodovali.

Ko nam kakšen človek ali dogodek vzbudi občutek krivde, se vprašajmo: Kaj se dogaja? Morda bomo ugotovili, da nekdo z nami manipulira, da nam hoče vcepiti nepotreben občutek krivde, ker bi to služilo njegovim čustvenim potrebam. Predvsem si zapomnite, da je krivda čustvo, ki si ga človek ustvari sam. Lahko se zavestno in načrtno odločite, da sebi in drugim ne boste dopustili ustvarjanja občutka krivde. Za številne stvari, ki se v življenju dogajajo in gredo narobe, preprosto ni mogoče najti krivca.

Ljubezen

Brez dvoma je ljubezen kot čustvo glavna pozitivna energija, ki nas žene in nam daje smisel v življenju. Tako lahko ljubezen pojmujemo kot silo, ki človeka potiska v iskanje odnosa z nekom ali nečim. V našem jeziku imamo za ta zapleten čustveni odnos samo eno besedo, ljubezen, v starodavni grški kulturi pa so poznali tri pojme, ki bolj natančno opisujejo stanje človeških čustev.

EROS – seksualna, fizična ljubezen

Združevanje z predmetom seksualne ljubezni (eros) je telesni odnos in telesno zadovoljstvo. Sam po sebi je to odnos, ki človeka potiska v stalno iskanje novega zadovoljstva, in je prehodne narave.

FILIO – bratska ljubezen

Tu gre za ljubezen na prijateljski osnovi, ljubezen, ki jo čutimo do prijateljev in družinskih članov.

AGAPE – božanska ljubezen

Ljubezen kot odnos na višjih ravneh je iskanje ljubezni na duhovni ravni. Je nesebična ljubezen, ki vibrira na višji ravni kot eros in filio. Čim višja je vibracija, tem globlji postane odnos. Agape velja za odnos, ki vodi do trajnega zadovoljstva in izpolnitve ter je najvišja oblika ljubezni.

Duhovno stradanje ali blagostanje?

Na koncu lahko poenostavimo smisel življenja na dva spektra čustvenih stanj: ljubezen in strah. Če živimo svoje živ­ljenje naravno v ljubezni, smo v harmoniji z okolico in sami s sabo. To je predpogoj za osebnostno oziroma duhovno rast, da se povezujemo s svojim višjim jazom. Z drugim besedami smo duhovno osrediščeni in srečni. Če živimo življenje, polno strahu, pa smo ves čas negotovi, in to je tako, kot bi živeli v duhovnem bankrotu. Nihče si ne želi niti ne zasluži takšnega življenja. Izbira je očitna, vendar vseeno zahteva odločitev in pravi čas zanjo. Če se še niste odločili, je to prav zdaj, v tem trenutku. Skrivnost duhovnega blagostanja je v nameri, da zavestno vsak dan usmerjamo pozornost na doseganje pozitivnih čustvenih stanj in budno spremljamo, da negativna čustva ne postanejo redni gosti v našem življenju.

O ljubezni

Ko vas pokliče ljubezen, ji sledite,
čeprav je njena pot strma in težka.
In kadar vas vzame na svoje peruti,
se ji prepustite,
čeprav vas utegne meč, skrit med njenim
perjem, raniti.
In kadar vam govori, ji verjemite,
četudi vam njen glas pretresa sanje,
kot vam sever pustoši vrtove.

Kajti tako kot vas ljubezen krona,
vas mora tudi križati.
Pripomore vam k rasti, a vas tudi oklesti.
Tako kot se vzpne do vaših višin in vam
boža najtanjše veje, ki trepečejo v soncu,
bo prodrla tudi do vaših korenin in jih
stresla tam, kjer se oklepajo zemlje.

Kahlil Gibran

Besedilo: Igor Gregorc

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord