Čustvena praznina: Kaj pomeni in kako lahko ukrepate

Čustvena praznina: Kaj pomeni in kako lahko ukrepate (foto: profimedia) profimedia
12. 8. 2019

Če se počutite prazno, vedite, da niste edini. Mnog ljudi je čustveno izpraznjenih, največkrat zato, ker jim v življenju nekaj manjka.

»Lahko gre za izgubo ljubljene osebe, ki se seli ali umira,« pravi newyorška zakonska in družinska terapevtka Kaitlyn Slight. Praznina pa lahko izvira tudi zato, »ker se počasi zanemarjate in ste pozabili prisluhniti svojim željam«. Zanemarjate se lahko nezavedno in nenamerno, ker težite k perfekcionizmu ali potrebujete potrditev od drugih. Nekateri nehajo skrbeti zase, ker se preveč osredotočijo na poklicno kariero, zaradi česar se premalo gibajo in spijo. »Zanemarjanje samega sebe lahko sčasoma pripelje do tesnobe, depresije, občutka krivde in sramu,« je opozorila Slightova. Njeni klienti so ji odkrili še nekaj težav, s katerimi se soočajo: otrplost, samota, nezadovoljstvo na delovnem mestu in v partnerskem razmerju, neuspešnost ter nezainteresiranost, saj jih nič ne pritegne in vznemiri.

Psihoterapevtka Ashley Eder je po analizi svojih pacientov dodala še eno ugotovitev: »Mnogi, ki se borijo z depresijo, pravijo, da se počutijo prazne (ne žalostne). Občutek praznine se poraja zato, ker jim za nič ni mar, ker jih nič ne zanima in ker jih ne pritegne nobena stvar.«

Če se počutite prazni, vam lahko pomaga terapevt, še zlasti če ste depresivni. Kako pa se boste lotili svoje čustvene praznine, je odvisno od tega, kaj jo je povzročilo. Ponujamo vam nekaj predlogov Ashley Eder in Kaitlyn Slight.

1. Prepoznajte praznino

»Če praznino občutite kot globoko luknjo, jo najprej prepoznajte, sprejmite in bodite prijazni do sebe. Ne skušajte je zanikati ali na silo spreminjati svojih občutkov,« je svetovala Ederjeva. Ko čutite praznino zaradi izgube ljubljene osebe, se ne jezite nase, četudi žalujete več let. »Gre za čustveno mučno izkušnjo, ki s časom spreminja obliko, nikoli pa ne postane nekaj, kar označimo z 'v redu'. V takem primeru se naučite sobivati z nastalo luknjo,« je razložila Ederjeva.

Včasih praznina nastane zaradi pomanjkanja ljubezni v dobi odraščanja. To nujno ne pomeni, da niste imeli ljubeče družine. »Pogrešali ste lahko le določeno vrsto ljubezni ali pozornosti, kar se lahko pokaže kot nenadomestljiva izguba,« je pojasnila Ashley Eder in svetovala, da ste sočutni do sebe. Lahko si, denimo, rečete, da je težko biti tako sam, ali drži, imaš prav, potreboval/a si več ljubezni.

2. Vsak dan si namenite nekaj časa

»Uprite se želji, da bi izpolnitev praznine pričakovali in iskali izven sebe v zunanjem svetu,« je povedala Kaitlyn Slight in odsvetovala, da pomanjkanje čustev zapolnite z drogami, alkoholom, televizijo, računalniškimi igrami ali čim podobnim. Raje poglejte v svojo notranjost in namenite čas sebi. Podajte se na raziskovalno pot, posvetite se svojim željam, strahovom, upom in sanjam. To vam bo pomagalo, da boste izbrskali več smisla v vsakodnevnem življenju in posledično v prihodnosti.

Veste, da različne dejavnosti delujejo pri vsakomer drugače, zato boste morda ugotovili, da vam ustreza meditacija, pisanje, risanje ali telesna vadba. Karkoli že, pomembno je, da se osredotočite nase. »Morda se boste v začetku počutili nelagodno, a vztrajajte. Z vajo vam bo čedalje lažje, a več časa in energije kot je boste vložili vase, manj občutna bo vaša praznina,« je opozorila Slightova.

3. Raziščite svoja trenutna čustva

Ederjeva je predlagala, da si nastavite uro na pet minut in se vsakokrat izprašate, kako se v tistem trenutku počutite. »Ni nujno, da vaši občutki stresejo zemljo in jo spravijo s tečajev, lahko preprosto ugotovite, da se dolgočasite, da ste raztreseni ali radovedni. Če imate težave s poimenovanjem občutkov, si pomagajte z Googlovim seznamom občutkov,« je priporočila. Pomaga vam lahko tudi, da izberete del telesa, na primer roko ali glavo, in skušate oceniti različne občutke, kot so temperatura, napetost ali gibanje. »Ko se boste navadili v kratkih intervalih spremljati osnovne občutke, boste sčasoma razširili spekter čutov na pomembnejše občutke v daljših intervalih,« je pojasnila korake Ederjeva.

4. Raziščite občutek praznine

Slightova je predlagala, da odgovorite na spodnja vprašanja, kar lahko opravite med listanjem revije, na sprehodu ali ob skodelici kave.

  • Ali se preostro ocenjujem ali se morda primerjam z drugimi?
  • Si povem pozitivne stvari?
  • Ali pa sem morda nagnjen/a, da opazim le napake in spodrsljaje ter se ozmerjam z neumnežem/trapo?
  • Se v mojih razmerjih z ljudmi moja čustva upoštevajo, ali pa morda sam/a zmanjšujem njihov pomen?
  • Ali se aktivno trudim, da zadostim svojim telesnim in zdravstvenim potrebam?
  • Se izogibam zasvojenosti ali drugim neprimernim vedenjem?
  • Se osredotočam izključno na potrebe drugih ljudi?
  • Kaj skušam dokazati ali pridobiti?
  • Ali krivim sebe zaradi stvari, na katere ne morem vplivati?
  • Premorem do sebe enako mero sočutja, kot ga do dobrega prijatelja ali družinskega člana?
  • Ali stojim za svojimi odločitvami in spoštujem svoje mnenje?

5. Korak za korakom

Nekateri otroci so pomanjkanje čustev izkoristili za zaščito pred preobremenjenostjo. Ederjeva je svetovala, da si v tem primeru pomagate z enako rešitvijo. Če je delovala takrat, ko ste bili majhni in nemočni, bo delovala tudi zdaj.

Istočasno naredite korak naprej in si dovolite svoja čustva. Veliko morate nadoknaditi, vendar ne prehitevajte in ne povozite povsem starega načina zaščite.

Sklepne misli

»Občutek praznine lahko vodi do motečih misli v slogu življenje ni vredno trpljenja in ni nobenega upanja,« je povzela Kaitlyn Slight. Vnovič je priporočila terapijo, ki vam lahko pomaga raziskati vzroke svojih občutkov in vas pripelje do točke, ko boste sami odločali, kako in kakšne spremembe boste vnesli v svoje življenje.

Najbolj pomembno je, da si priznate in sprejmete svoj občutek praznine. Do sebe morate biti sočutni. Najsi se soočate z zahtevnimi in problematičnimi medsebojnimi odnosi, izgubo ali ne najdete pravega smisla, si vcepite v možgane, da ste vredni živeti polno in zadovoljno življenje.

Vir: PsychCentral

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri