Čokolado velikokrat imenujejo 'hrana bogov'. Čeprav je ta izraz verjetno nastal zaradi njenega odličnega okusa, pa je v njem tudi nekaj resnice.
Poimenovanje bi lahko imelo korenine v predkolumbijski kulturi, ki je prva gojila kakav in ga predelala v čokolado.
Afrika je glavni pridelovalec kakava, vsako leto pa več milijonov malih kmetij pridela skoraj 70 odstotkov svetovne proizvodnje kakavovca. Slonokoščena obala in Gana sta vodilni državi, prva ima kar 40 odstotkov, druga pa 15 odstotkov svetovne proizvodnje.
Glavna sestavina v čokoladi je kakavovo zrno, seme iz ploda drevesa kakavovca. Zaradi moderne predelave in oblike čokoladne tablice marsikdo čokolade ne povezuje z naravno pridelavo, vendar čokolada v bistvu je produkt, ki raste iz zemlje. Kakavovi deli so deli zrna kakava (plod kakavovca vsebuje kakavova zrna), iz katerih s stiskanjem in mletjem pridobivajo kakavov prah oziroma trdno snov, imenovano kakavova masa, ter kakavovo maščobo. Kakavova zrna naravno vsebujejo od 50 do 57 odstotkov kakavove maščobe. Ko kakavovo maščobo iztisnejo iz njih, ostane v kakavovi masi ali prahu še vedno približno 10–12 odstotkov maščobe.
Čokolada je polna naravnih sestavin, imenovanih antioksidanti, za katere zdravniki trdijo, da varujejo naše telo in učinkujejo dobrodejno nanj. Temna čokolada in kakav imata tako več antioksidantov kot na primer borovnice ali pravi čaj.
