Čilsko ustavno sodišče je razsodilo, da je zakon, ki v nekaterih primerih dopušča umetno prekinitev nosečnosti, v skladu z ustavo. Po poročanju tujih tiskovnih agencij gre za zmago čilske leve predsednice Michelle Bachelet in skupin, ki si že več let prizadevajo za odpravo stroge prepovedi splava.
Z odločitvijo ustavnega sodišča je tako začel veljati zakon, ki dovoljuje abortus v primeru posilstva, če nosečnost ogroža življenje nosečnice ali če ima zarodek hude okvare. Čilski kongres je zakon sprejel 2. avgusta, a ga je opozicija poslala v ustavno presojo na čilsko ustavno sodišče.
Stroga prepoved umetne prekinitve nosečnosti brez izjem je v Čilu veljala od leta 1989, ko je bila v državi diktatura pod vodstvom Augusta Pinocheta. Za kršitve je grozila zaporna kazen do pet let.
Sprejetje zakona je bilo ena od glavnih prioritet predsednice Bacheletove, ki je po izobrazbi pediatrinja. Vse od leta 2015 si je prizadevala za spremembo te zakonodaje v Čilu, ki velja za zelo konservativno državo.
Stroga prepoved umetne prekinitve nosečnosti velja še v Dominikanski republiki, Salvadorju, Gabonu, na Haitiju, Malti, Nikaragvi, na Filipinih in v Senegalu.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
