Chanel 5 na seznamu Unesca: Kultni parfum, ki diši po ženski

Chanel 5 na seznamu Unesca: Kultni parfum, ki diši po ženski (foto: PR) PR
Vir: Jana
11. 2. 2019

Unesco je konec leta 2018 na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva uvrstil tehnike izdelave parfuma Chanel 5, ki velja za najbolje prodajani parfum v zgodovini.

Ko je leta 1921 kot prvi parfum z imenom modnega oblikovalca prišel na trg, je hitro postal ena izmed najbolj ikoničnih in prepoznavnih dišav. V poplavi novih vonjev, ki tako rekoč dnevno prihajajo na police, se je obdržal vse do danes.

Izdelujejo ga na tradicionalno, kar pomeni iz naravnih sestavin, njihovo pridelavo in tehnike ekstrahiranja vonjev pa želijo z uvrstitvijo na Unescov seznam zaščititi. Za stekleničko parfuma potrebujejo 12 cvetov vrtnic rosa centifolia, ki cveti le tri do štiri tedne v maju in je njegova ključna sestavina. Zaradi teže njenih cvetov jo imenujejo tudi »vrtnica stotih cvetnih listov«, prepoznavna pa je po svojem čistem, sladkem in dražljivem vonju. V mešalni lonec dodajo še jasminove cvetove in druge rožne esence; recept je seveda dobro varovana skrivnost, vseh sestavin v minimalistično oblikovani steklenički pa naj bi bilo več kot 70.

Olivier Polge, vodja proizvodnje parfumov pri Chanelu, je za Associated Press povedal, da znameniti parfum izdelujejo iz vrtnic, ki rastejo na območju regije Pays de Grasse v bližini francoske riviere, kar je odločilno za njegovo visoko kakovost. Za rast dišečih vrtnic sta pomembna predvsem peščena zemlja in milo podnebje. »Ta rožna polja so za nas zelo pomembna, saj iz njih pridobivamo iste esence, iz katerih je bil parfum narejen pred skoraj sto leti, ko je bila ustvarjena njegova formula,« je dodal. Z leti je veliko polj, kjer so nekoč uspevale te čudovite vrtnice, začelo izginjati, kar je postavilo pod vprašaj tudi obstoj kultnega parfuma, še vedno pa jih gojijo na posestvu družine Mul, ki s Chanelom sodeluje vse od leta 1978.

Parfumi so blagoslov za ženske in moške

Parfum bržčas ni življenjsko pomembna dobrina, vendar imajo parfumi in vonjave v življenju vsakega od nas zelo pomembno mesto. Zaznamujejo naše sanje, osebne vezi ter odločitve in so stik z mističnim v življenju, seveda če zanemarimo očitno dejstvo, da odpravljajo tudi povsem banalne človeške tegobe. »Parfumi so blagoslov za ženske in moške,« je prepričan Polge, medtem ko je Coco Chanel dejala, da je ženska brez parfuma ženska brez prihodnosti. Je prva modna oblikovalka v zgodovini, ki je ustvarila parfum in mu dala svoje ime. Nedvomno je bila ženska, ki je bila pred svojim časom, ali vsaj ženska, ki je zavohala nove čase, in jih izkoristila.

V začetku 20. stoletja so parfume tradicionalno razvrščali v dve kategoriji. Na eni strani so bile dišave za t. i. spoštovanja vredne ženske, katerih esenca je temeljila na enem samem cvetu, denimo vrtnice, španskega bezga ali jasmina, v drugi kategoriji pa so bile dišave za t. i. lahke ženske, prostitutke in kurtizane, ki so bile bolj provokativnega značaja, s poudarkom na vonju živalskega mošusa in jasmina. Coco je razumela spremembo, zaznala jo je v zraku. Ženske je osvobodila dolgih kril in steznikov ter jim podarila mehka, preprosta oblačila, v katerih so lahko zadihale. »Moda ni nekaj, kar bi bilo samo v oblekah. Je nekaj, kar je v zraku. Je veter, ki piha na nov način, začutiš ga, kako prihaja, zavonjaš ga. Moda je na nebu, na ulici, moda ima opraviti z idejami, načinom življenja, s tem, kaj se dogaja,« je govorila.

Plačaš enega, dobiš dva

Ko je Gabrielle Coco Chanel leta 1921 Ernestu Beauxu naročila stvaritev dišave, je želela parfum, ki bi dišal po ženski. Iskala je vonj, s katerim bi združila obe kategoriji ter proslavila duha nove, osvobojene ženske, v isti sapi pa ohranila stoletja varovano 'žensko dostojanstvo'. Z dostojanstvom je imela Coco sicer težave, še zlasti po drugi svetovni vojni, ko so ji Francozi očitali antisemitizem in ljubimkanje z nacistom Hansom Güntherjem von Dincklagom, s katerim je med vojno živela v hotelu Ritz. Razvpita kreatorka je po vojni pobegnila v Švico, da bi se izognila narodni sodbi, stranke pa si je poiskala v neobremenjeni Ameriki. Šele konec leta 2014 so francoske obveščevalne agencije razkrile tajne dokumente, ki so potrdili, da je bila Coco Chanel med vojno nemška vohunka, ki je aktivno sodelovala z nacisti.

Izhajala je iz revnega okolja, ki ji ni prizanašalo, in tega sloga se je v življenju držala tudi sama. Čeprav naj bi 'osvobodila' ženske, je bila v resnici preračunljiva in neizprosna tako s svojimi šiviljami kot z manekenkami. Deklet ni plačevala, dobile so zgolj skromen honorar v višini današnjih 70 evrov na mesec, kajti Coco je menila, da so vse dovolj čedne, da si bodo zlahka dobile moškega, ki jih bo preživljal ... Novi časi, ki jih je propagirala, so bili očitno namenjeni predvsem njej sami. Že zgodaj se je naučila lagati, čeprav z najboljšimi nameni, da bi si popravila samopodobo. Gabrielle Bonheur Chanel oziroma Coco Cha(s)nel se je rodila 19. avgusta 1883 v Saumurju na jugu Francije kot druga nezakonska hči trgovskega potnika Alberta Chanela in prodajalke ter perice Jeanne Devolle. Kot deklica je bila nagnjena k laganju, zelo rada si je izmišljala stvari, so o njej zapisali številni biografi. Poskušala je popraviti leto svojega rojstva, predvsem pa je želela prikriti svoje revne korenine. Na novo je rekonstruirala svoje otroštvo in opisovala bogate hladne tete, ki so jo grabile za ušesa, da bi se zaščitila pred mučnimi spomini.

Pot k molitvi

Ko je imela 12 let, ji je zaradi izčrpanosti od številnih porodov in jetike umrla mati, oče pa je kmalu zatem odpotoval, da bi zaslužil za svoje otroke, a se s poti nikoli ni vrnil. V enem od svojih spominov je pojasnila, da so s sestrama Julie in Antoinetto ter bratoma Alfonsom ter Lucienom po materini smrti živeli v sirotišnici katoliškega samostana v Aubazinu v osrednji Franciji, kjer so imeli najnižji status; spali so v neogrevanih sobah in jedli za drugo mizo kot tisti otroci, katerih daljni sorodniki so pošiljali vsaj manjše vsote denarja. V cistercijanskem samostanu je preživela šest let, naučila se je discipline in seveda šivanja.

Parfum, ki ga je skupaj s francosko ruskim kemikom Ernestom Beauxom ustvarila leta 1921, je poimenovala s številko 5, ki je imela v njenem življenju v samostanski sirotišnici pomembno mesto. Poti, ki so jo skozi samostanske vrtove vsak dan vodile v cerkev, kjer so dekleta opravljala dnevne molitve, so bile urejene v krožnem vzorcu s ponavljajočim se številom pet, posestvo pa so obdajali grmi brškina, divje rastočih skalnih vrtnic. Številko pet je razumela kot utelešenje nečesa mističnega, zato je pozneje z njo poimenovala tudi svoj parfum.

K priljubljenosti parfuma in njegovi svetovni slavi pa je veliko prispevala nesmrtna filmska zvezda Marilyn Monroe, ki je v intervjuju leta 1960 uredniku modne revije Marie Claire, Georgesu Belmontu, dejala: »Saj veste, sprašujejo te ... na primer, kaj nosite v postelji? Zgornji del pižame? Spodnji del pižame? Ali spalno srajco? In tako sem rekla Chanel 5! Ker je res! Nisem mislila reči gola. Toda je res!« Marilyn je bila nekaj desetletij več kot uspešen tržni obraz tega kultnega parfuma, čeprav so ga uradno poosebljale številne zvezdnice, od Catherine Deneuve in Estelle Warren do Nicole Kidman, Audrey Tatou ...

Besedilo: Smilja Štravs // Fotografije: Shutterstock

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri