Center sonaravne gradnje Gnezdo: Manj je ravno dovolj

Center sonaravne gradnje Gnezdo: Manj je ravno dovolj (foto: osebni arhiv) osebni arhiv
Vir: Jana
15. 10. 2017

Na Štuli v ljubljanskem Šentvidu so pred dnevi odprli Gnezdo, prvi specializirani Center sonaravne gradnje v Sloveniji, ki na enem mestu ponuja naravne materiale za okolju in zdravju prijazno gradnjo in obnovo objektov.

Nastal je v sodelovanju z družbo JUB, uveljavljenim slovenskim proizvajalcem barv in fasadnih sistemov, ki je naravne zemeljske barve začel proizvajati že davnega leta 1875.

V zaprtih bivalnih prostorih preživimo vse več časa, zato je pomembno, kako vgrajeni ali uporabljeni materiali vplivajo na naše zdravje in počutje. Gnezdo obuja recepture starih gradbenih mojstrov, v tem duhu so razvili tudi novo blagovno znamko Nativa iz popolnoma naravnih surovin, s katero se JUB vrača k svojim začetkom iz 19. stoletja. »Jeseni 2016 smo se povezali z družbo JUB, ki ima v svoji dolgoletni zgodovini dragocene izkušnje z naravnimi materiali, in združili moči v tem novem skupnem projektu,« pojasni Anton Pugelj, direktor podjetja Gnezdo, ki po načelih sonaravnosti deluje že več kot desetletje.

Skupaj z redkimi posamezniki so orali ledino, ko je bilo ekološko gradbeništvo pri nas še v povojih. »Že od svoje ustanovitve leta 2004 nenehno sledimo najboljšim domačim in tujim praksam v ekološki gradnji in razpoložljivi ponudbi materialov, ki jih zdaj želimo ponuditi tudi slovenski javnosti,« izpostavi Pugelj. Sonaravna gradnja je sinonim za izboljšano kakovost bivanja, za lepše, bolj zdravo in bolj čisto bivalno okolje. Je izhodišče za marsikaterega ekološko ozaveščenega graditelja, ki jih je tudi v slovenskem prostoru vse več. »Z naravnimi materiali gradimo individualno zgodbo,« poudari Pugelj.

Vračanje k naravnim gradivom in tehnikam

»Naravna gradnja je način razumevanja samega sebe in naše vloge v svetu, ki ni več le boj, ki ni nenehno prilaščanje in izkoriščanje, ampak je dajanje in sodelovanje,« filozofijo sonaravne gradnje opisuje Ira Zorko, arhitekt in predavatelj, ki razume simboliko prostora, znan pa je tudi po tem, da je nekdanji vojaški zapor preuredi v mladinski hostel Celica. Posebno pozornost v Gnezdu namenjajo izobraževanju kupcev in izvajalcev, ki jim želijo predstaviti tako materiale kot tehnike izvedbe, ki so v desetletjih in stoletjih zamrle.

Takšno je denimo barvanje z ilovnatimi barvami ali v srednjem veku zelo razširjen način priprave ometa z mešanjem apna in organskih maščob za freske. Prenovam stavbne dediščine je namenjena apnena kazeinska barva, katere posebnost je, da zelo dobro utrdi vse mineralne podlage in sčasoma pridobiva trdnost. »Naravna gradnja je oblika zadržanosti, v nekem trenutku moramo reči: manj je ravno dovolj, se upreti skušnjavam časa, ki nas stalno snubijo in vodijo stran od bistvenega,« razlaga Ira Zorko.

Slovenija je v gradbenem smislu zelo drugačna od drugih evropskih dežel, celo vrsto starih tehnik gradnje in naravnih materialov smo po drugi svetovni vojni izgubili. »Institut nadomestne gradnje je v slovenski gradbeni zgodovini pometel s starimi tipi stavbarstva, z gorenjsko hišo, s kraško hišo ... in uveljavil moderno tipsko gradnjo. Z rušenjem hiš svojih prednikov smo izgubili ogromno substance,« pripoveduje arhitekt Ira Zorko. Velik vzor pri spodbujanju ekološkega graditeljstva nam je lahko arhitekt Jože Plečnik, ki se je v nekem trenutku v svoji karieri uprl toku časa in se vrnil k naravi, k rokodelstvu. 'Kamen hočem obdelati tako, da ne bom oskrunil njegove narave. Doslej sem delal obratno.

Upam, da mislim logično – to je pravilno. Zato obljubim, da bom poskusil iz kamna potegniti dušo, ne pa dajati kamnu dušo', je zapisal Plečnik. Jasno mu je bilo, da so naravni materiali tisti, ki v sebi nosijo pečat stvarstva, plasti sončne svetlobe, naložene v letnicah lesa, kristalni svet kamnin in bolj ali manj plemenitih kovin; so delci materije, ki ohranjajo v sebi mistični podpis, kot se je izrazil nemški mistik in teolog Jacob Boheme. To je razumevanje sveta, v katerem vsako živo bitje s svojo podobo izpričuje svoje notranje bistvo in se zavzema za živost celote, socialne, družbene, naravne in estetsko likovne.

Tudi ekološka gradnja ima pravila

»Včasih se je človek zatekal k uporabi naravnih gradiv iz nuje. Danes se vrača k njim iz prepričanja in globljega premisleka. To je eden najbolj neposrednih načinov, kako se lahko človek znova poveže s stvarstvom in živimi stvarmi okoli sebe,« je prepričan Ira Zorko. Zato je pomembno, da v svojem okolju prepoznamo takšne materiale, kot so naravne zidne barve, olja, voski, ilovnati in apneni materiali, naravni izolacijski materiali, leseni podi ... »K naravnim materialom me je pravzaprav pripeljalo zanimanje oziroma navdušenje nad gradnjo hiš iz slamnatih bal pred 12 leti,« pripoveduje Anton Pugelj. Danes v Sloveniji stoji vsaj 50 takšnih hiš, vsako leto se zgradi kakšnih 5, težava pa je, da se investitorji tega običajno lotijo v samogradnji z iskanjem informacij prek interneta ...

»Lani smo dva takšna projekta rešili pred napačno izvedbo tik pred zdajci,« pojasni in doda, »moja naloga je, da vodim investitorja, kajti vsak obrtnik, ki pride k hiši, ima neko svojo idejo, hitro se zgodijo navzkrižja.« Pomembno je, da tudi pri ekoloških stvareh upoštevamo pravila, ki so v gradbeništvu utečena. Pri slamnati gradnji se moraš prilagoditi dimenzijam pripravljenih (tipskih) slamnatih bal, kar mora upoštevati že arhitekt, ki načrtuje projekt. »Pri naravni gradnji je pomembno, da investitor sodeluje, da ve, kaj se dogaja z njegovo hišo, ker potem razume, kako potekajo procesi, razume materiale in jih zna ceniti,« izpostavi Pugelj.

Naravni materiali ustvarjajo energijo

Naravni materiali, kot so slama, ovčja volna, konoplja, so sposobni vpiti več vlage, vendar ob tem ne izgubijo svojih izolativnih sposobnosti. »Zagovarjam sicer teorijo, da moramo od zunaj hišo ščititi pred vremenskimi vplivi, zato pri zunanjih materialih dopuščamo različne kompromise, medtem ko so notranji sloji, ki predstavljajo neposreden stik človeka z materialom, izredno pomembni,« razlaga Pugelj. Ilovnati omet denimo uravnava vlago, zato izboljša tudi klimo in počutje, pri čemer rečemo, da ima neki prostor dobro energijo.

Njegov arhaični videz je namenjen posebnim ambientom, za večino bivalnih prostorov pa so tu naravne zidne barve. Surovine zanje so iskali v tradiciji – to so barve iz gašenega apna, barve na osnovi mlečnega in rastlinskega kazeina, barve na osnovi ilovice in škroba ter barve na osnovi naravnega silikata in naravnih veziv iz rastlinskih olj. »Barva je naš prvi stik s prostorom. Kot zaključni sloj notranjih površin vpliva na lastnosti vseh predhodnih elementov v podlagi. Je kot koža, ki posreduje med prostorom in konstrukcijo,« razlaga Pugelj.

Ostanke barv preprosto kompostiramo

Naravne barve ne vsebujejo umetnih konzervansov in drugih sintetičnih dodatkov, zato so na voljo v prahu. Ustvarjajo dobro bivalno klimo, nekatere so primerne za alergike, druge zavirajo oziroma preprečujejo nastanek zidnih plesni. Imajo odlične lastnosti regulacije vlage in akumulacije toplote, obenem pa dajejo občutek globine in povezanosti z materijo. »Stremimo k doslednosti, to pomeni, da se izogibamo uporabi umetnih konzervansov in drugih sintetičnih dodatkov, zato so nekatere barve na voljo samo v prašnati obliki,« razlaga Pugelj. Za naravne materiale namreč velja, da so preprosti in le malo predelani, za njihovo proizvodnjo ali razgradnjo pa je potrebne le malo energije. Ker so vzeti iz narave in uporabljeni brez škodljivih dodatkov, imajo na naše zdravje ugoden vpliv, ostanke barve po nanosu pa brez težav kompostiramo.

Ljudsko stavbarstvo ima tisočletno tradicijo gradnje z naravnimi gradivi lokalnega izvora, na čemer temelji tudi sodobna ideja trajnosti. Materiale, ki so se s kakovostjo izkazali v preteklosti, lahko z nekaj posodobitvami uporabimo tudi v moderni sonaravni gradnji. Center Gnezdo, ki so ga uredili v nekdanjem slikopleskarskem centru, bo v prihodnje prepoznaven tudi kot informativno in izobraževalno stičišče izvajalcev in potrošnikov. »Gre za nekoliko bolj zahteven pristop, Gnezdo ni klasična trgovina, ampak je namenjen zlasti svetovanju potrošniku, kaj lahko uporabi, v kakšnem primeru in kako naj se loti. V načrtu imajo tudi ureditev knjižnice, kjer bodo zbirali vso dostopno literaturo s področij okolju prijaznega bivanja in ekološke gradnje. Kot pravi Ira Zorko: »Naravno graditeljstvo je priložnost, da se spet povežemo s pokrajino in telesom prednikov.«

Besedilo: Smilja Štravs
Fotografije: arhiv Gnezdo

Nova Jana že v prodaji

Jana

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri