Cena za samsko življenje je diskriminacija

Cena za samsko življenje je diskriminacija (foto: profimedia) profimedia
11. 7. 2019

Med diskriminirane skupine spadajo tudi samski ljudje. Izpostavljeni so predsodkom, kulturni stigmi, diskriminirani so pri delu, v medijih in še marsikje.

Življenje samskih ljudi in odnos do njih je pod drobnogled postavila ameriška socialna psihologinja Bella DePaulo in v skoraj dveh desetletjih nanizala kopico raziskav. Ugotovila je, da so stereotipi o neporočenih ljudeh v veliki meri neutemeljeni, predsodki pa trdno vpeti v družbo, tako da jih pogosto ne opazimo.

Bella DePaulo ima lastne izkušnje. Stara je 60+ in je izbrala samsko življenje. Nekaj časa je sicer mislila, da bo tudi njo premamil poročni virus, a si je premislila. Sebe rada opiše kot »samsko v srcu«, uživa v svojem življenjskem slogu in ne obžaluje svoje odločitve, da ostane samska.

Singlizem in matrimanija

Najprej velja razčisti pomen novih pojmov singlizem (samstvo) in matrimanija (poročna manija). DePaulova je skovala ti dve besedi, saj sta bistveni za podrobno razpravo. Po njeni razlagi pomeni singlizem stereotipizacijo, stigmatizacijo in diskriminacijo neporočenih ljudi, matrimanija pa je pretirano čaščenje in poveličevanje zakonskega stanu in poroke.

Diskriminacija na delovnem mestu

DePaulova meni, da prosti čas samskih ljudi obravnavajo kot manj vredno od časa poročenih ljudi. Od samskih se pričakuje, da bodo po potrebi podaljšali delo, medtem ko zakonci »zaradi družinskih obveznosti« prej odidejo iz pisarne, povsem samoumevno se zdi, da dopustniške dni najprej izbirajo poročeni, saj se morajo ozirati na otroke in šolske počitnice, samski pa izbirajo med termini, ki ostanejo na voljo. Američani brez poročnega prstana so prikrajšani tudi bolj očitno – pri zavarovanju ali socialnih ugodnostih in pri plačah. Poročeni moški v ZDA za enako zaslužijo približno 26 odstotkov več kot samski.

Samski so manj cenjeni

Bella DePaulo in njeni sodelavci so ustvarili biografske skice enakih oseb, ki so se razlikovale le v eni postavki – polovica je bila samskih in polovica poročenih. Udeleženci študije so ocenili, da hipotetično samski posamezniki v primerjavi s poročenimi premorejo manj družbene zrelosti, da so slabše prilagojeni ter da so egocentrični in samoljubni. Razlika je bila občutnejša pri moških, starih okrog 40 let, ki naj bi bili po kulturnih standardih poročeni, in pri osebah, starih 25 let.

Nezanemarljiva populacija

V ZDA je 107 milijonov neporočenih ljudi, starejših od 18 let. »Samski ljudje tvorijo skoraj polovico ameriške populacije in – to je ena meni najljubših statistik – odrasli Američani preživijo več let samski kot poročeni,« je povedala Bella DePulo. To pomeni, da povzdigovanje zakonskega stanu in istočasno degradacija samskega življenja ne vpliva le na velik del prebivalstva, temveč nima nič skupnega s kulturno realnostjo države.

Nevidni predsodki

Pogosto sploh ne opazimo predsodkov, ki spremljajo samske ljudi. DePaulova je s kolegi izvedla niz študij, povezanih z oddajanjem stanovanja. Udeležencem raziskave so opisali najemodajalca z dvema ponudnikoma. V vsakem primeru je oseba iz diskriminirane skupine ponudila višje plačilo od osebe iz splošno priznane večine, toda lastnik je izbral slednjega. Dal je prednost moškemu pred žensko, belcu pred črncem in zakonskemu paru pred samsko osebo. Udeleženci so prepoznali diskriminacijo v prvih dveh primerih, v tretjem ne. Svoj pogled so razložili brez pravega argumenta, največkrat samo s tem, da je par poročen, kot da je to že samo po sebi dovolj razumljivo. »Niso videli očitnega – da je to diskriminacija,« je izsledke komentirala DePaulova.

Družbena negotovost

DePaulova meni, da so predsodki na račun samskih in histerija, ki spremlja poroko, verjetno odraz naše negotovosti. »Če bi bile prednosti zakonske zveze povsem očitne, se s to temo sploh ne bi ubadali,« pravi. Ugodnosti, pridobljene s poroko, so danes dosegljive na mnogo drugih načinov – samske ženske lahko imajo otroke, lahko spijo z moškimi, pa jih zato ne bo nihče obrekoval, in navsezadnje se lahko tudi same preživljajo. Reči, da je poroka dobra izbira za tiste, ki si to želijo, je eno, toda verjeti, da so poročeni ljudje boljši od samskih, je nesmiselno.

Sreča in zdravje

Prepričanje, ki se prenaša iz roda v rod, da so poročeni ljudje bolj srečni in zdravi, ni utemeljeno. DePaulova se je poglobila v raziskave, ki naj bi dokazale prednosti zakonske zveze in ugotovila številne osnovne napake. (V študijah so na primer pogosto prezrli ločence, ali pa so jih priključili k samskim osebam, s čimer so prikrili dejstvo, da so bili poročeni in da jim zakon ni bil všeč.) Najmanj problematična raziskava je po njeni oceni raziskava, ki je sledila istim ljudem na dolgi rok. Izsledki te raziskave so pokazali kratkotrajno povečanje sreče ob poroki, nato pa se je ocena sreče vrnila na prejšnjo raven, ko so bili še samski. (Če se je par pozneje razvezal, je v njihovem spominu zbledelo celo poročno potovanje.) Nesmiselna je tudi stigma na račun enostarševskih družin, kajti, kot pravi Bella DePaulo, »otrok huje trpi zaradi sporov in bridkosti staršev, ki se ne razumejo, ali mrzlega in zanemarjenega okolja, v katerem mora živeti«.

Lastna izbira

Če povzamemo bistvo, ugotovimo, da ni boljšega ali slabšega in da ni bližnjice do sreče. Najbolj srečni ljudje so tisti, ki sledijo svojim željam, pa najsi nosijo prstan ali so samski. Za Bello DePaulo in za mnoge druge je samski dan dobra izbira. »Če bi se poročila, ne bila nič bolj srečna in zdrava,« je prepričana DePaulova, ki je še dodala: »Rada imam samsko življenje, motita me le singlizem in matrimanija.«

Vir: IdeasTed.com

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri