Širša javnost je Carmen L. Oven spoznala kot voditeljico oddaje DNK (Družina Na Kavču) na Televiziji Slovenija. Ravno zdaj, sredi novembra, pa bo izšla njena nova, že druga knjiga z naslovom Tihotapci miru.
S Carmen smo se pogovarjali o literaturi in tudi o njeni boleči izkušnji – splavu ter o družini, ki jo je po vseh prestanih bolečinah vendarle ustvarila.
Poleti smo vas lahko gledali v televizijski oddaji DNK (DružinaNaKavču). Kakšna je bila za vas izkušnja televizijske voditeljice?
Krasna, intenzivna, polna izzivov in učenja.
Ste želeli delati na televiziji, je bila to ena izmed vaših ambicij?
Da. Ob delu na radiu, ki se mi še vedno zdi eden najlepših medijev, sem si želela tudi televizijske izkušnje. Vodenje oddaje DNK ni bila prva, bila pa je najmočnejša izkušnja te vrste.
Kdaj ste odkrili, da se bo vaše življenje vrtelo okoli knjig? Zasledila sem, da ste študirali komunikologijo.
Včasih se mi zdi, da so knjige izbrale mene. Da, dokončala sem študij komunikologije in vpisala magisterij lingvistike, ki ga nisem dokončala, saj je šlo življenje v druge smeri. Študij je bil precej drugačen, kot sem pričakovala, a dovolj blizu besede in pomenu izbire besed v življenju, karieri, delu ... Prav beseda zdaj zaznamuje vse poti mojega dela. Ne le slovenska beseda. A slovensko imam najraje.
Potem ste stopili tudi na 'drugo stran' in sami napisali roman. Kako ste se počutili, ko je bil končan? In potem še razprodan?
Lepo. Še vedno se ob misli na Sprehajalko Gospodovega psa počutim lepo, četudi ji vse literarne kritike niso bile samo naklonjene. Bralci, bralke pa se mi oglašajo še danes, vsaj tisti s pozitivnimi vtisi, in to šteje največ. Pišem, ker moram in ker si želim ..., in če to komu polepša, predrugači kakšno minuto v dnevu, potem sem vesela.
Kmalu pričakujemo izid vašega drugega romana. Katere teme ste se dotaknili tokrat?
Roman Tihotapci miru izide sredi novembra. Če sem prej potovala 'navzven' tudi geografsko, zdaj ostajam doma, ob morju, kjer so nad izmišljeno pečino staro hišo preuredili v hospic. Tja se Teo, glavni junak knjige v knjigi, z biciklom vozi brat ljudem, ki so na svoji zadnji poti. Bere jim tudi knjigo Tihotapci miru in ob vseh naravnih bližinah v hiši spoznava krhkost, milino in moč življenja. Morda najde celo smisel, ki ga je nekje v svojem mladem razvajenem življenju izgubil ... Ampak, kdo so tihotapci miru? Za ta odgovor vas pa toplo vabim, da berete roman. Izšel bo pri koprski založbi Libris.
Ne skrivate, da je za vami travmatična izkušnja – spontani splav. Vas je izkušnja preoblikovala, spremenila, vam dala nov uvid?
Ne skrivam, ker vem, koliko je takih žensk, ki so se počutile izjemno same, ko se jim je to zgodilo. Sama imam srečo, da imam ob sebi ljudi, ki so razumeli mojo bolečino, a šele ko sem o njej spregovorila. Mislim, da moramo govoriti o tem, saj gre za izgubo, ki jo je treba odžalovati. Spoznala pa sem, do kod so stvari moja odločitev in od kod naprej stvari niso v mojih rokah. Ne glede na željo, ne glede na storjeno 'vse prav' – včasih preostaneta le zaupanje in vera v to, da je tudi tebi namenjeno nekaj lepega. Nič več ni samo po sebi umevno. Zdravo dete še najmanj.
Vendar ste zdaj mamica petletniku. Kaj v vaše življenje prinaša otrok?
Da, ker mi je očitno namenjena tudi ta milost in lepota imeti sina. Prinaša mi svetlobo, prinaša mi vsakodnevno učenje, prinaša mi 'testiranja' moje potrpežljivosti in (ne)sebičnosti in prinaša mi smisel, ki je povsem drugačen od vseh smislov prej. Predvsem se pa z njim veliko smejim.
Z možem sodelujeta tudi delovno. Kaj počneta in kako to polni vajin odnos?
Doma imava studio, v katerem kdaj kaj lepega nastane – kakšna zvočna knjiga, pa didaktične spletne igrice, kjer interpretirava vloge in podobno ... Mož je glasbenik z izjemnim posluhom za besedo in interpretacijo, tu se najdeva. Snemava tudi oglase, zadnje čase pa tudi nastopava skupaj na pripovedovalsko-glasbenih dogodkih. To je večinoma lepo druženje in na neki način krasen odmik od vsakdanjega življenja v vlogi partnerjev in staršev.
Imate dovolj časa za družino – ste zelo zaposleni in stalno na poti. Kako so videti vaši dnevi?
So dnevi, ko sem res na polno v akciji. Tudi cel teden je lahko tak. A svobodni poklic ima to prednost, da se včasih s šefom – s samim sabo – lažje dogovoriš za prost dan ali kakšen malo manj intenziven teden ... Takrat je posebej sladko. In da, z dobro organizacijo je časa dovolj za vse.
-
Obeta se živahno literarno dogajanje v Tolstojevem letu
Carmen L. Oven je tudi voditeljica literarnih večerov in pravi, da je literarno dogajanje pri nas še kako živo: "Prihaja Slovenski knjižni sejem, eden največjih knjižnih dogodkov pri nas, tam je vedno izjemno živahno. Pridite v Cankarjev dom, vsako leto je to pravo knjižno in siceršnje doživetje. Tam je še kako živo! Nasploh je november tudi pri meni zelo pobarvan s knjigami in sogovorniki iz literarnega sveta. Letošnji še prav posebej, saj izide tudi moj drugi roman. Z januarjem v okviru Tolstojevega leta začenjam nov cikel pogovornih doživetij v Cankarjevem domu. Gre za prepletanje Tolstojevega genija z vprašanji sodobne družbe – samooskrbe, ljubezni do živečega ... To bo čisto posebna izkušnja."
Eva Jandl
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
