Carigrad – most med Evropo in Azijo

V skoraj dveh tisočletjih so tu prestolovali vzhodnorimski oziroma bizantinski cesarji in nato osmanski sultani.

O Carigradu

Lega Carigrada je edinstvena: mesto na dveh celinah, most med Evropo in Azijo. Že sredi 16. stoletja je neki popotnik zapisal: »Bospor je ključ, ki odpira in zapira dva svetova.« Vodna pot, ki povezuje Črno in Marmarsko morje, je Carigradu prinesla strateški pomen in cvetoče trgovanje. Še vedno je turška gospodarska prestolnica in prekaša celinsko Ankaro, državno glavno mesto. Izjemnost orjaškega mesta z 12 milijoni prebivalcev najhitreje dojamete s krožnega balkona Galatskega stolpa. Na jugu se bleščijo strehe starega Stambula, v katerem so palače, cerkve, mošeje in minareti.

Zgodovina

Heroju Bizasu, Zevsovemu vnuku, je delfski orakelj naročil, naj ustanovi naselbino na rtu med zalivom Zlati rog in Marmarskim morjem in ta je po njem dobila ime Bizantion. Mit tako opisuje rojstvo mesta, zasnovanega okoli leta 660 pr. n. št. Grški naseljenci so na enem od sedmerih gričev zgradili akropolo. Zdaj stoji na tem prostoru razkošna palača Topkapi. V drugi polovici 15. stoletja jo je ukazal sezidati Mehmed II. Osvajalec v proslavitev zmage osmanske dinastije nad bizantinskim vladarjem. Imenoval jo je Palača blaženosti, pozneje pa se je uveljavilo ime Topkapi. Nekaj desetletij pozneje je v njej prebival Sulejman Veličastni.

Sulejman Veličastni

Ko je Sulejman leta 1520 postal sultan Osmanske države, si je postavil tri cilje: za islam bo osvojil Dunaj, za ljudstvo bo napeljal v mesto tekočo vodo in zase zgradil veličastno mošejo. Dunaj je z veliko vojsko oblegal leta 1529, a ga ni mogel zavzeti. Druge osvojitve so mu prinesle pridevek Veličastni in 46 let njegovega vladanja je za državo pomenilo zlato dobo. Sulejman Veličastni je bil deseti sultan iz rodbine Osmanov in četrti, ki je vladal iz Carigrada. Noben sultan ni tako kot on razvijal umetnosti in stavbarstva, izobraževanja in pravosodja. Objavljal je tudi pesmi, vendar s psevdonimom Muhibi.

Slovite mošeje

Kdor Alahu zgradi mošejo, temu bo Alah v raju podaril hišo. Tega Mohamedovega izreka se obiskovalci Carigrada nenehno spominjajo. Najlepše med 3.000 mošejami kronajo sedem gričev. Prvo islamsko svetišče je postala nekdanja krščanska cerkev Hagia Sofia (Ayasofya), ki je 916 let simbolizirala krščanstvo, zdaj pa je skoraj 500 let islamski svet. Večkrat je bila poškodovana, zdajšnja stavba pa izvira iz leta 532, ko se je cesar Justinijan I. odločil za gradnjo nove cerkve. Teme glavne kupole je 56 metrov visoko nad tlemi bazilike. Kupola lebdi nad notranjščino kot nebo. Mogočni sta tudi Sulejmanova in Modra mošeja.

Vožnja po Bosporju

Prava lepota Carigrada je Bospor. Obisk Carigrada brez vožnje po Bosporju je le polovičen užitek. Iz Eminönüja odpelje dopoldne velik trajekt dvakrat proti Črnemu morju. Vijuga med celinama in pristaja na obeh straneh preliva. Po dveh urah priplujete do Anadolu Kavagija, majhnega ribiškega pristanišča na azijski strani. Pred vrnitvijo v Carigrad imate dovolj časa za obisk katerega izmed nešteto lokalov. Nekateri veliki carigrajski hoteli ponujajo plovbe po Bosporju s svojimi ladjami tudi ponoči. Iz Eminönüja vozijo tudi ladje na Prinčevske otoke (Kizil Adalar) v Marmarskem morju jugovzhodno od Carigrada.

Bazarji

Med Bajazitovo in Nuruosmanijsko mošejo stoji največji pokriti bazar na svetu: Kapah Carsi – Pokriti bazar ali Veliki bazar. Prodajalci ponujajo blago v skoraj 4.000 prodajalnah, povezanih z nepreštevnimi uličicami. Najstarejši del tega nakupovalnega raja je Eski Bedesten, stara suknarska tržnica. Graditi so jo začeli za vladanja Mehmeda II. Osvajalca. Nad dvorano z debelimi zidovi se na stebrih boči 15 kupol. Tik ob Zlatem rogu stoji Misir Carsisi – Egiptovski ali Začimbni bazar. Kdor se prepusti toku obiskovalcev navzdol skozi uličice bazarske četrti Tahtakale, ga kar samo zanese sem. Bazar je nastal v 16. stoletju.

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord